Trobentice, vijolice in pohane mačice
Oddaje | 27.07.2018, 08:35 Nataša Ličen
Divja hrana je tema, ki smo se ji posvečali v zadnjem julijskem petkovem jutru. Pojdimo na divje. Prav zdaj. Pa čeprav nikamor. Ker naša naložba v prihodnost je divjanje. Gor in dol pa sem in tja. Pa spet nazaj naprej, pravi Dario Cortese.
»Kar naprej se izgubljam, ko zahajam«, je hudomušno začel pogovor v »Svetovalnici« ob vprašanju, kdaj je pravi čas za nabiranje rastlin ter zelišč. »Zjutraj je lepo opazovati rastline, ko so od rose še vse sveže in polnih barv, za nabiranje pa je morda bolj primeren opoldanski čas.« Nikakršne znanosti ni v tem, nekaj radovednosti že, seveda, znanje in poznavanje rastlin sta nujna, pravi Dario Cortese in dodaja: »Že po zgledu prepoznamo, kdaj je pravi čas za trganje. Tik pred cvetenjem in po njem je optimalni čas razvoja.«
Divja hrana
»Meni ima to poimenovanje izrazito pozitiven prizvok. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki smo jo jedli, ko nas še ni bilo. Je pra-hrana, iz katere se je razvilo vse tisto, kar danes pridelujemo in gojimo.« Dokler nabiramo, kar poznamo, je v redu. Če ne poznamo rastlin, jih ne nabiramo za uporabo. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, naša domovina ima zaradi različnih geografskih enot zelo bogato rastje. »Na majhnem območju imamo veliko pestre raznolikosti, pri nas raste približno 1500 rastlin, od tega jih vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano.« Divja hrana je hrana za moč. V povprečju vsebuje vsaj tri do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi od gojenih, iz preprostega razloga, ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne rastline in del moči posredujejo tudi nam.
Gibanje je naša naravna potreba, enako kot hrana, tekočina, počitek, spanje in prijetna družba.
»Ne vem zakaj za nekatere rastline uporabljamo čudno besedo – plevel«, pravi Dario Cortese in dodaja: «Če bomo vse potrgali in opleli, ne bo nobene krepke hrane, če bomo puščali, pa bodo pleveli hitro prerasli vse skupaj, je vendarle treba nekaj koordinacije na vrtu. Večina plevelov je užitnih. Zdaj je čas za nabiranje metlik, ščira, plešca, kravjih črevc, kopriv, regrata, vse vijolice so užitne, tudi rogovilčka je vse polno in tako naprej.«
Presno ali vendarle toplotna obdelava?
»Po želji, ne gre kaj posebnega v nič ob toplotni obdelavi, če kuhamo minimalno z malo vode ali v sopari. To vodo, v katero se izloči del rudnin in ostalih sestavin, prav tako porabimo. In, dobimo poln paket. Toplotno občutljivi C vitamin deloma razpade v vodi. Toda ne smemo pozabiti, da je surova hrana težka, le močna prebava jo uspešno predela, v nasprotnem jo lahko obteži in ohladi prebavni ogenj. Na dolgi rok je pretežno presna hrana primerna za zelo malo ljudi. Najbolje je kombinirati, poleti več surovega, pozimi več kuhanega.«
Po desetletju, dveh se lahko zgodi, da bo divja hrana pridobila na pomenu
»Nabiramo tisto, kar poznamo, ponavljam«, pravi Dario Cortese. »Bodimo čim več prisotni zunaj, vsaj vsake dva dni. Opazovanje je temeljna prvina nabiranja. V kaotičnem svetu zelenega se bomo počasi vse bolj znašli. Veliko je površnosti in dejansko nepoznavanje. Zanimanje je glavno, učinek rastlin je poživilen in krepčilen, to je tisto, kar nas prepriča. Naši prednamci, do pred par tisoč let, so veliko uporabljali užitne divje rastline, tudi podzemne dele, semena in plodove, preden so začeli gojiti žita.« Začnimo postopoma, to je bistven element vstopa v svet divje hrane. »Bistvene so tudi kakovostne maščobe, ne pozabimo nanje«, je ob sklepu pogovora dejal Dario Cortese. Veliko pomenljivih misli je izrekel, poslušajte celotni pogovor, ki ga najdete tudi v podcastih v našem radijskem arhivu.
Več o delih in delavnicah Daria Corteseja pa najdete tudi na spletu: http://www.divjahrana.si/
