Merklova: Obdržati Evropo skupaj bo pomembna naloga prihodnjih let

Svet | 20.07.2018, 15:35 Andrej Šinko

Nemška kanclerka Angela Merkel je poudarila, da je nujno obdržati Evropsko unijo skupaj. Ob tem je dodala, da si bo prizadevala za večjo enotnost povezave, čeprav so transatlantski odnosi zaradi drže ameriškega predsednika Donalda Trumpa močno pod pritiskom. Na novinarski konferenci pred letnim dopustom pa se je Merklova dotaknila tudi vprašanja migracij in še nekaterih drugih tem.

Nemška kanclerka je v zvezi z odnosi z ZDA dejala, da je ureditev, kot smo je bili vajeni, pod močnim pritiskom. Kljub temu sodelovanje z ZDA za Nemčijo ostaja osrednjega pomena. »Še naprej ga bom negovala,« je pojasnila. Prav tako si bo še naprej prizadevala za načelo multilateralizma.

Spregovorila je tudi o trgovinskem sporu med ZDA in EU oziroma novih ameriških grožnjah s carinami na blago iz povezave. Dejala je, da pri tem upa na rešitev za pogajalsko mizo. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker bo prihodnji teden na obisku v Washingtonu podal predloge o tem, kako bi lahko prišlo do »procesa pogovorov«. Govora bo o tem, kaj je mogoče, je dejala kanclerka in menila, da so protiukrepi Unije »daleč najslabša rešitev«.

Merklova je poudarila, da je stanje v svetovni trgovini zelo resno. Ta je tesno prepletena, sedaj pa smo na točki, ki je vodila do tega, da je Mednarodni denarni sklad nazadnje navzdol popravil svojo napoved gospodarske rasti, je dejala.

Vprašanje o napovedi novega srečanja med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa je kanclerka komentirala z besedami, da pozdravlja vsakršen dialog med njima. »Vesela sem vsakega srečanja. Ko teče dialog, še posebej med tema dvema državama, je to dobro za ves svet. To, da v ZDA od leta 2005, mislim, ni potoval noben ruski predsednik, ne sme biti normalno,« je dejala. Ob tem pa izrazila upanje, da bosta Trump in Putin govorila tudi o jedrski razorožitvi, saj imata ZDA in Rusija skupaj več kot 90 odstotkov jedrskega orožja na svetu.

Kanclerka je pred novinarje stopila le nekaj tednov po grenkem sporu o upravljanju z migranti na nemški meji. Zaradi trenj med njeno Krščansko demokratsko unijo in sestrsko Krščansko socialno unijo notranjega ministra Horsta Seehoferja se je njena koalicija znašla na robu prepada.

Merklova je poudarila, da je bil spor znotraj unije, to je sestrskih strank, glede begunske politike »pogosto zelo oster«. Zaradi krize glede migracij pa je njena koalicija izgubila politično zaupanje, ki ga bo morala pridobiti nazaj, je priznala. Na vprašanje, zakaj ni v času spora pomislila na odstop, pa je dejala, da »mora, ko je sredi pomembnega spora, svoje sile vendarle osredotočiti na to«.

V zvezi s krizo v Uniji je sicer kanclerka poseben pomen pripisala jeziku, saj ta odraža politično kulturo in lahko zaostruje ali rešuje spore. Poudarila je, da spor znotraj unije ne sme biti brezkončen.

V luči migrantskega vprašanja je spregovorila tudi o sodelovanju z Avstrijo. Pojasnila je, da je v pogovorih z Dunajem v ospredju zaščita zunanjih meja unije, a da je za njo pomembno tudi upravljanje sekundarnih migracij. Avstrija se bo morala med predsedovanjem EU »avtomatično ukvarjati z različnimi odtenki migrantske politike«, je dejala in pri tem ocenila, da zaščita zunanjih meja zadeva tudi razvojno politiko povezave.

V Nemčiji razprave sproža tudi zakon o priseljevanju za strokovnjake. Koalicija v Berlinu se je v začetku julija na zahtevo socialdemokratov dogovorila, da bodo do konca leta predložili tak zakon in Merklova je danes dejala, da je ta tudi v nacionalnem interesu. Pomagal bi namreč lahko pri spopadu s pomanjkanjem delovne sile v manj kvalificiranih poklicih, poleg tega bi lahko bil orodje proti nezakonitim migracijam.

Pri tem je spomnila, da ima Nemčija dobre izkušnje z odprtjem trga za delovno silo z Zahodnega Balkana. Kdor bi lahko dokazal, da ga čaka delovno mesto, bi lahko na ta način na zakonit način prišel v državo in to bi lahko bil model tudi za druge države izvora.