NSi želena Šarčeva partnerica, Levica njegova strateška rezerva

Slovenija | 11.07.2018, 14:44 Tone Gorjup

Minilo je mesec dni od predčasnih volitev v Državni zbor. V tem času v omejenem obsegu deluje na novo konstituiran Državni zbor, saj vsa njegova delovna telesa še niso bila oblikovana. Sicer pa bodo poslanci Državnega zbora najbrž kmalu odšli na parlamentarne počitnice, med državnozborske klopi pa se bodo vračali le v nujnih primerih, če se bo strankarskim šefom med tem časom že uspelo dogovoriti za oblikovanje vlade. Do takrat bo tekoče vladne posle opravljala Cerarjeva ministrska četica v odhajanju, ki pa ima le omejena pooblastila. Vse se torej čaka na novo vladno ekipo.

Vse oči so bile te dni uprte v predsedniško palačo, ki pa jo predsednik Pahor zapušča, saj se v času poletja njegov urad seli v Vilo Podrožnik. Iz poročil dominantnih medijev lahko razberemo, da se bistveno več dogaja pri Šarcu v nekdanji poslovni palači podjetja Stol, ki jo starejši Kamničani ljubkovalno imenujejo Hilton. Kaj pa se dogaja na Trstenjakovi za Bežigradom, pa lahko zgolj ugibamo na osnovi redkih twittov, s katerimi Janša komunicira z javnostjo, spremljati pa je potrebno tudi medije, ki so blizu SDS.

Zdi se, da se je v tem tednu NSi odločila preveriti pripravljenost svojega članstva, da podpre vstop v koalicijo, ki se jo s kar štirimi levičarskimi strankami trudi sestaviti Šarec. Med njimi so tri stranke, ki trenutno še delujejo v Cerarjevi vladi v odstopu ter stranka Alenke Bratušek. Slišijo se tudi glasovi, da nekateri krogi znotraj SD želijo v nastajajočo vlado pritegniti Levico. Zanimivo je, da Levica na pogovore ne prihaja v Kamnik, pač pa sprejemajo obiske snubcev kar na sedežu stranke v Ljubljani. Obstaja utemeljen občutek, da je Levica strateška rezerva Šarčeve vlade. Najprej kot nadomestilo, če jim NSi ne bo uspelo pritegniti k sodelovanju. Če pa bo NSi v vlado vstopila, bo Levica priskočila na pomoč v vseh primerih, ko bi NSi pri določenih vprašanjih odrekla sodelovanje.

Lahko pa v zadnjih dneh zaznamo pomembno novost v delovanju NSi, česar do sedaj pri njih nismo bili navajeni. Odločili so se, da dovolj zgodaj preverijo razpoloženje v stranki, vsekakor še pred odločitvijo o vstopu v vlado, ki jo Šarec sestavlja z levičarskimi strankami. Potreben zasuk Stranke NSi v sodelovanje s strankami, ki vzdržujejo privilegije državnega kapitalizma in želijo sodelovati pri delitvi preostale privatizacijske pogače, temelji tudi na zavedanju, da Janša očitno ne bo mogel sestaviti koalicije. Da se kaj takega res lahko zgodi, kaže neverjetna trdnost strank bodoče Šarčeve koalicije, ki so se že pred volitvami odločile, da se izloči SDS od vzvodov oblasti.

Stranke bodoče Šarčeve koalicije in NSi pa v tem trenutku prav zato druži skupen interes, saj si ne želijo novih volitev. Tudi NSi si želi vladati in lahko precej iztrži pod pisanim dežnikom levosredinskih strank, te pa tudi imajo interes, da NSi ostane v njihovi družbi, Levico pa ohranijo v rezervi, kar je bilo malo prej že pojasneno. Torej je manever z Ljudmilo Novak resnično potrebno razumeti za prve korake na poti NSi v zanje manj naravno koalicijo s strankami neokomunističnega oziroma socialističnega pedigreja.

Odločna izjava nekdanje predsednice NSi Ljudmile Novak, da Janša, ki ga Pahor želi za mandatarja nove vlade, ne more računati na njen glas, je postala pomemben signal članstvu stranke. V NSi, ki bo očitno ključni jeziček na tehtnici za oblikovanje prihodnje slovenske vlade, vedo, da bo konservativnemu članstvu težko pojasniti namero po sodelovanju s postkomunisti. Še težje bodo opravičili sodelovanje v levosredinski koaliciji, ki jo sestavljajo politiki, ki so se pri Cerarju in Bratuškovi slabo izkazali. Če se bodo znašli v družbi s Šarčevimi levičarskimi strankami, lahko pričakujejo tudi napade SDS iz opozicije. To bo stranko močno slabilo, saj se pri dobršnem delu njihovega članstva še vedno ohranja visok Janšev osamosvojiteljski ugled.

Vsi člani vodstva NSi, ki so že sodelovali v vladah pod vodstvom SDS, se spominjajo, da z Janšo vedno ni bilo lahko. Zato so pomenljive izjave nekdanje dolgoletne predsednice Novakove, ki je vodenje stranke leta 2008 prevzela od dr. Bajuka, da »zna Janša svoje partnerje uničevati«, in da »je to ves čas počel«. Da lažje razumemo njeno mnenje, naj se spomnimo, da je NSi v obdobju 2004-2008 sodelovala v prvi Janševi vladi NSi, leta 2008 pa na volitvah ni prestopila parlamentarnega praga. Torej, nekdanja predsednica NSi je govorila iz lastnih izkušenj.

Tudi ne moremo verjeti, da bi se Novakova za nastop odločila brez posveta z ožjim vodstvom NSi. Bolj verjetno je, da so v NSi vedno bolj v dvomih, da Janša lahko sestavi koalicijo. Zato želijo preveriti, koliko lahko iztržijo v pisani druščini levosredinskih strank. Nalogo preverjanja razpoloženja med članstvom NSi je bila, kar je dokaj logično, delegirana Novakovi, ki ima visoko zaupanje med starejšo generacijo članov NSi. Ima pa tudi sicer osebne zamere do SDS. Spomnimo se, kako je bila orkestrirano izvižgana na skupnem zborovanju desnih strank pod pokroviteljstvom Zbora za republiko.

Videno v zadnjih dneh kaže, da je NSi vedno bližje Šarčevi druščini, ki jo sestavljajo politiki iz zadnjih dveh vlad, predsednika Cerarja in predsednice Bratušek. Vedno bolj lahko verjamemo tistim, ki že dalj časa opozarjajo ali samo namigujejo, da sta Šarec in Tonin dogovorjena že od lanske jeseni. To seveda ne bi bilo presenečenje, saj sta na lokalni ravni koalicijska partnerja že od leta 2014. Naj spomnimo, da je Tonin takoj po končanih volitvah, v času ko je ponujal svoj odstop, omenjal, da se bo o članstvu v vladni koaliciji odločalo z referendumom, na katerem bodo sodelovali prav vsi člani NSi. Tudi o kamniški koaliciji se je odločalo na zboru vseh članov stranke. Torej gre za preverjena partnerja in že preverjene mehanizme vstopanja v koalicijske povezave. Leta 2014 je bil Šarec s svojimi 14 svetniki premočan partner Tonina, ki je v “zakon” prinesel le štiri. Tudi tokrat ne bo nič drugače, saj Šarec s seboj v vlado prinaša poleg svojih poslancev še celotno moštvo levičarskih strank.

Zgled za ravnanje omenjenih dveh koalicijskih partnerjev na državni ravni je lahko njuno ravnanje na lokalni ravni. V kamniški občini ni videti posebnega vsebinskega preboja in ne pretirano uspešnih projektov. Toliko o izvedbeni ravni. Na idejni ravni pa se je njuna koalicija močno zamajala ob preimenovanju lokalne knjižnice, ki je po predhodnem koalicijskem usklajevanju in po sprejemu odloka s preimenovanjem po pesniku Francetu Balantiču postalo nacionalno vprašanje in jedro idejnih, torej ne estetskih ali literarnih delitev. Že sprejeti odlok z nesrečnim imenom bi padel v vodo, če ne bi občinski svet Občine Komenda zavrnil ponovno glasovanje. Občinski svet Občine Kamnik je na ponovnem glasovanju sprejel sklep o novem odloku, v katerem bi iz imena knjižnice izbrisali ime enega največjih slovenskih pesnikov.

Tudi na nacionalni ravni bomo lahko samo čakali, kdaj bo počilo na povezavi Šarec-Tonin. Levičarski vladni partnerji so dovolj izkušeni, da bodo znali pravilno presoditi, kdaj bo potrebno vpoklicati Levico kot strateško rezervo.

Volitev očitno ne bomo ponavljali. Kaj bomo od tega imeli državljani, si lahko le predstavljamo. Vsekakor spet izgubljeni čas za nujne spremembe, o katerih govorimo že nekaj let, pa se nikakor ne zgodijo.

Vir: Časnik.si