»Čebelarji imamo dve vrsti paše: zanič in katastrofalno.«

| 13.06.2018, 14:40 Rok Mihevc

»Živim za čebelarstvo in od čebelarstva", je v Svetovalnici povedal predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev Boris Seražin. Z njim smo se pogovarjali o problemu pašnih virov za čebelarje, prilagajanju na spremenjene klimatske razmere ter zatiranju čebeljih bolezni.

Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev je nastalo pred dobrim letom, glavni namen pa je organiziranje in povezovanje večjih čebelarjev, ker imajo ti drugačne težave kot manjši. »Skupaj najdemo tudi kakšno poslovno poti, ki nas druži.«

Katere so največje težave velikih čebelarjev?

Na prvem mestu so to bolezni, saj brez zdravih čebel ni čebelarjenja, pravi Seražina. »Sledijo ekonomski problemi, kje dobiti primerno pašo, kako razporejati pašo in potem, ko med že pridelamo, kako ga najbolje prodati, na kakšen način se organizirati in kako nastopiti na trgu.« Ker je čebelarjev vse več, počasi postaja težava, kako osvojiti tuje trge in kako se združiti. »Naš največji čebelar ima 2500 panjev, a v tujini je to majhno. Ne pomenimo neke ekonomske sile, zato je nujno združevanje.«

Država pa razlik med majhnimi in veliki čebelarji ne dela, kar za slednje predstavlja problem, je opozoril naš sogovornik. »S trenutnimi sistemi podpor si veliki ne moremo veliko pomagati. Izobraževalni sistem je za majhnega čebelarja, potrebne so izboljšave.« Težava je tudi, ker so majhni čebelarji lokacijsko med večjimi. »Če ljubiteljski čebelar naredi zdravstveno težavo na dveh panjih, se mu to ne bo poznalo, a ta lahko uniči še večje čebelarje v bližnji okolici, s tem pa ni šale.« Zato je potrebno uvesti sistem kazni, pravi Seražina. »Kaznuje naj se malomarnost.«

Predpisi so, a se kontrola ne izvaja tako kot bi se morala. Kakovost medu preverja Urad za varno hrane in zadnji rezultati so bili po njegovem mnenju katastrofalni. Prav ponarejen med na policah slovenskih trgovcev je trenutno najbolj pereča tema; med 18 odvzetimi vzorci medu pri štirih opaziti neskladja. »Ne vemo točno koliko medu pride čez mejo, koliko tega so čebelarji kupili in prodajajo kot najboljši slovenski med.« Razlika za med, 2€ ali 10€ za liter pove veliko.

Kako razlikujemo med dobrim medom in poceni ponaredkom?

»Težka bo,« je jasen Boris Seražina. Klasične metode analize medu namreč preživijo vsi ponaredki. »Tega ne moreš ugotoviti brez posebne analize. Tudi ponarejevalci so se izboljšali in je že težje odgovoriti.« Veliko lažje je odgovoriti na vprašanje, kakšna je razlika med dobrim in slabim medom. »Med mora biti gosto tekoč. Če je kakovosten, kozarec obrneš na glavo in pokrovček še nekaj časa ne bo umazan.«

»Živim za čebelarstvo in od čebelarstva«

Združenje vključuje več kot 60 članov, ki imajo skupaj 16 tisoč panjev, v njihovi oskrbi pa je skoraj 15% slovenskih čebel. Z njimi pridelajo povprečno 400 ton medu letno, kar ob normalni letini, ko je pridelek 2000 ton, pomeni skoraj 25% vsega medu v Sloveniji. »Na promet ponaredki vplivajo tako, da znižujejo ceno, posledično ekonomičnost, prihaja do težjega nastopa na trgu. Več energije vlagamo v prodajo in na koncu je čebelarjenje nasploh težko.« Tudi paše so iz leta v leto slabše, letos bo sicer malo boljše. »Večkrat se pošalim, da imamo čebelarji dve vrsti paše, zanič in katastrofalno. Potem so potrebne akcije in ukrepi, da sploh preživimo.

---

Oddajo je pripravil in vodil Alen Salihović.