Prijatelj, globlje poglej!

| 21.06.2018, 06:37

Bliža se osrednji praznik Slovenije - dan državnosti in tudi letos smo pred praznikom združeni v devetdnevnici s pobudo 24 ur molitve in posta za domovino. Pobuda nas v Cankarjevem letu nagovarja pod geslom: "Prijatelj, globje poglej!" 24-urna molitvena veriga pa se bo v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja zaključila s slovesno sv. mašo zvečer ob 18. uri. Prenašali jo bomo tudi na naših valovih.

Molitev v stolnici oblikujejo različne skupine, gibanja, katoliška društva in skupnosti. Molitveno verigo bomo sklenili z mašo za domovino, ki jo bo daroval predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Stanislav Zore ob somaševanju naših škofov. To bo obenem priložnost za zahvalo ob 25-letnici delovanja samostojne slovenske škofovske konference.

Bogdan Vidmar: Misel ob dnevu molitve in posta za domovino 2018

Za letošnje geslo, že osmega dne molitve in posta za domovino pred Dnevom državnosti, je bilo v Cankarjevem letu izbrano geslo: »Prijatelj, globlje poglej!« (Ivan Cankar, Bela krizantema). Ivan Cankar je v Beli krizantemi spregovori o človeškem srcu in vesti, o napuhu in ošabnosti, o sovraštvu, preziranju in obsojanju, o zavisti in pokvarjenosti, o besedah brez ljubezni in pameti, o tem, da svoje prepričanje lahko prodamo za velik kos kruha. Sprašuje se: kaj je »pozitivna ideja«.

Smo poklicani, da za vsako ceno sledimo »naprednim« in »pozitivnim« idejam? Je najpomembnejše biti na »pravi strani«? Mar ni najpomembnejše ostati zvest svojemu srcu, vesti in resnici? Tudi za ceno posmeha, prezira, diskretizacije, mučenja in likvidacije!

Zaslužni papež Benedikt XVI, nas v svojem delu, Osvoboditi svobodo, opozarja na to, da se danes izvaja atentat na resnico, da je danes pogosto »dobro države« nad »skupnim dobrim« in s tem nad resnico. S tega vidika tudi t. i. »samostojna in neodvisna Slovenija«, še vedno in vedno znova potrebuje osvoboditev. V poganstvu je religija podrejena državi, ki je absolutna. Taka religija je »politična religija«. Za kristjane pa je absolutna resnica. Kdor ima pravo krščansko vero se povezuje s somišljeniki in si preudarno prizadeva za osvoboditev, za resnico in za zlom totalitarne države. Velika čast in milost je biti služabnik resnice, ki osvobaja. Poganski bogovi niso zgolj igračke, maske, prikupna embalaža in izvirne etikete. Za njimi stojijo demoni, ki imajo veliko in realno moč. Moč teh demonov je tako velika, da nas pred njimi lahko reši le Bog.

Za doseganje določenih ciljev, je potrebno živeti krepostno. V krščanstvu poznamo tri Božje kreposti, ki so: vera, upanje in ljubezen ter štiri kardinalne človeške ali moralne kreposti: razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost. Tudi mafijske organizacije in totalitarne države imajo svoja pravila in etiko. Kdor ta pravila prekrši, ga ne čaka nič dobrega, temveč zelo krut obračun.

Premalo je poslušati leporečje tistih, ki govorijo o etiki! Potrebno se je vprašati za kakšen cilj si prizadevajo! Za kakšen cilj si prizadevam jaz? Je najvišji smisel življenja politična moč? Je za dosego tega cilja dovoljeno žrtvovati druge? Je tako žrtvovanje krepost? Ne, ni krepost in ni »napredna« ter »pozitivna« odločitev. Taki odločitvi sledi velika kazen, ki je v izključenosti iz veliko večjih dobrin in je veliko hujša od najstrašnejših mafijskih kaznovanj: odrezana ušesa in jezik, izvrtane oči, iztrgano srce, razbita glava, v črno vrečo zapakirano do neprepoznavnosti iznakaženo telo, ki je vržejo v kontejner za smeti. Je Bog veliko bolj krut, kot zloglasni voditelji mafije in najstrašnejši diktatorji? Sam se nagibam k prepričanju, da nas Bog zaradi naših grehov ne kaznuje. Bog odpušča vsak naš greh. Hudo mu je, ker z grehom uničujemo sami sebe in drvimo v pekel. Kako bi nas mogel v tej naši bedi še kaznovati? Kaznujemo se sami! Vprašati pa se je potrebno: kdo ima vrhovno avtoriteto in kdo je S(s)tvarnik? Je človek stvarnik boga ali pa je Bog vendarle in kljub trditvam S. Freuda, Stvarnik človeka? Smo še kristjani ali pa smo zapadli, kot bi rekel Rod Dreher, v »moralistično terapevtski deizem«? Temeljna zmota našega časa je, da smo Boga nadomestili s svojim razumom in s tem padli v temo, v mračni in žalostni moderni vek.

Molitev je zavedanje Božje prisotnosti. Molímo za to, da bomo pred Bogom ponižni, da ne bomo pod vplivom demonov, da se za dosego ciljev ne bomo posluževali laži in zlorabljali pravnih sredstev, da bomo prepustni za Božjo svetlobo, da bomo imeli državnike, ki bodo živeli za politiko in ne od politike. Molimo, da bi znali in zmogli odpuščati. Molimo, da ne bomo delali zaradi zemeljske slave, temveč bomo vse svoje moči usmerili za doseganje Božjega kraljestva. Papež Frančišek je za naslov Apostolske spodbude o poklicanosti k svetosti v sedanjem svetu (2018), izbral besede, ki jih je Jezus izrekel v govoru na gori: »Veselite in radujte se« (Prim. Mt 5, 12). Poglejmo globlje! Premišljujmo blagre. Preberimo zelo lepo apostolsko spodbudo k svetosti!

Sodelujete tudi z osebno molitvijo tako, da se na spletni strani www.nasadomovina.si prijavite v molitveno verigo. Molimo skupaj za našo domovino!