Soočenje: privatizacija, davek na nepremičnine, sodstvo
Slovenija Tanja Dominko
Javni dolg se znižuje, vendar predvsem zaradi hitre gospodarske rasti. Gospodarstvo je lani ustvarilo 3,6 milijarde evrov neto dobička, zato so se tudi prilivi v državno blagajno izrazito povečali, a kljub temu brez zadolževanja ni šlo. Tudi fiskalni svet je opozoril, da se strukturni primanjkljaj povečuje. Kandidate štirih političnih strank smo vprašali, kakšen odnos imajo do privatizacije in katere državne investicije bi bilo treba zagnati. Poleg tega nas je zanimalo, ali podpirajo davek na nepremičnine.
Vojmir Urlep z Liste Marjana Šarca je vrsto let služboval v družbi Lek, dolgo na najvišjih položajih, zato nas je zanimalo, kako gleda na prihod tujih kupcev v Slovenijo. Na vprašanje, katera podjetja še primeri dobre prakse in kako zagotoviti dober prenos lastništva in zaščititi zaposlene, je odgovoril: »Sam ne razlikujem med tujim in domačim lastnikom, ampak med dobrim in slabim. Zadnji dve leti in pol sem vodil posebno strateško skupino znotraj GZS podjetij v tuji lasti. Vsi podatki, ki smo jih zbirali, so pokazali, da podjetja v tuji lasti v primerjavi z domačimi rastejo hitreje, zaposlujejo hitreje in so tudi bolj dobičkonosna, gledano v povprečju.«
Miha Kordiš iz Levice prodaje tujcem ne podpira, enako velja za NLB. »NLB je samo v zadnjem letu obrnila 200 milijonov evrov čistega dobička. Norost bi bila prodati banko, ki je stabilna in sistemska. Navsezadnje bo samo bančni sektor, ki je v javni lasti, zagotovil investicije v naše lokalne skupnosti in podprl gospodarske projekte, ki bodo nastali z namenom vzdrževanja delovnih mest, visoke dodane vrednosti, skrbi za okolje in koristi za skupnosti. Privatna banka tega ne bo storila.«
S tem se ni strinjal Anže Logar, SDS. »Gre za govorjenje na pamet. Ko bo ta banka zadržane dobičke do konca sprostila, koliko ga bo ostalo na koncu. Tuje banke so dokapitalizirali lastniki, ne države, naše, slovenske pa država, torej mi, davkoplačevalci.«
Aleš Primc, Združena desnica, je tudi nasprotnik privatizacije, ampak poudarja, da je v primeru banke NLB pomembno, da je ta že prodana. »Prodala se je ob zadnji dokapitalizaciji, prodala jo je vlada Alenke Bratušek. Tisti, ki je noče prodati, mora povedati, kje bo dobil denar za kazen v znesku 1,5 milijarde evrov, ki jo bomo morali plačati Bruslju. Ta denar je treba nujno investirati drugam.«
Urlep prav tako meni, da so bile določene zaveze dane, pa tudi zgodovina nas uči, da država ni vedno dober lastnik. »Če bi držala teza kolega iz Levice, da so samo banke v državni lasti tiste, na katerih temelji razvoj nacionalnega gospodarstva, bi bilo na svetu zelo malo uspešnih gospodarstev. Večina teh se financira s kapitalom zasebnih bank. To, da niso te pripravljene financirati novih delovnih mest in projektov z visoko dodano vrednostjo, je novost, za katero še nisem slišal.«
Kako je z davkom na nepremičnine, bi ga uvedli in za kakšne objekte?
Vojmir Urlep, LMŠ: »Zavzemamo se za celovito prenovo davčnega sistema. Imamo izjemno visoko obdavčitev dela, na drugi strani skoraj ni obdavčitve nepremičnin. To bo Slovenija morala urediti. Je pa treba upoštevati, da imajo nepremičnine različno namembnost.« Na vprašanje o obdavčitvi sakralnih objektov pa je odgovoril takole: »Načeloma bi morali biti vsi subjekti v enakopravnem položaju.«
Miha Kordiš, Levica: »V Levici smo za davek na nepremičnine, toda ta mora biti progresiven. Tisti, ki ima več, naj plača več, tisti, ki pa ima v lasti samo streho nad glavo, pa ga je nepravično obdavčiti. Nepošteno bi bilo obdavčiti male, srednje velike kmete.«
Anže Logar: »Model vrednotenja in davek na nepremičnine sta dva povezana zakona, je pa vlada Mira Cerarja enega že sprejela, ta bo podlaga očitno za zvišanje bremen za davkoplačevalce. Gre še za eno nespametno odločitev vlade. Naše stališče je enostavno, enakomerna obremenitev naj bo enaka zdajšnji.«
Aleš Primc, Združena desnica: »Tudi jaz nisem za povečevanje bremen glede na sedanjo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Bolj bi razmišljal o tem, da bi lastnike spodbudili, da bi svoje nepremičnine dali v funkcijo in da bi se to bogastvo čim bolj uporabilo.« Obdavčitev sakralnih objektov se mu ne zdi sprejemljiva, Logar pa je to označil za zimzeleno temo, sam sprememb tukaj ne bi uvajal. Kordiš pravi, da je to bombica v kulturnem boju.
V nadaljevanju smo prešli na poglavje pravne države. Kordiš pravi, da imamo dve pravni državi, eno za revne, eno za bogate, slednji uspejo z odvetniki, prvi ostanejo brez pravice. Logar je poudaril, da ni problem v odvetnikih, pač pa gre za problem sodstva kot takega, ki »se ni sposoben samoočistiti, izločiti sodnikov, ki slabo delajo. Urlep pravi, da v stranki niso za trajen mandat sodnikov. »Zavzemamo se za uvedbo 12 letnega mandata z možnostjo podaljšanja. Sicer pa obstajajo mehanizmi za ustrezno vrednotenje dela sodnikov, le spoštovati jih je treba.« Primc je dodal, da sodnik, ki dela, in tisti, ki ne, imata enako plačo. Tudi če enemu sodbe padajo, dobi enako plača. »To je treba spremeniti.«
