Jure SešekJure Sešek
Miha MočnikMiha Močnik
Rok MihevcRok Mihevc

Na začetku je bil dotik

Oddaje | 08.05.2018, 11:05 Nataša Ličen

Veliko otrok ima že takoj po rojstvu težave s kožo, torej psihosomatske težave. Kakšni so lahko preventivni ukrepi, kakšna je odgovornost staršev in kaj lahko naredimo za celostno zdravljenje? S kožo in videzom je danes povezanih zelo veliko notranjih stisk, posebej pri mladih.

Koža odstira dogajanje v človeku

Trideset odstotkov otrok se danes srečuje s kožnimi težavami zaradi stresa, v veliki meri zaradi prevelikih pričakovanj okolja, družine in sovrstnikov. Na Inštitutu Stopinje so razvili dva nova programa, prvi nosi naslov »Moj življenjski načrt« in drugi »Psihosomatika kožnih bolezni. Klinična izkušnja v luči logoterapije«. V maju so pripravili tri predavanja o zdravju in psihosomatiki, o koži in samozavesti, o lepoti in doživljanju sebe, o vzgoji in (starševski) odgovornosti, o smislu trpljenja in človekovi svobodi, da se sleherni trenutek odloča za svoje zdravje. Dveh se lahko še udeležite, 10. in 17. maja. Več informacij najdete na spletnih straneh Inštitut Stopinje

Zakaj so odnosi v družini tako pomembni za zdrav psihosomatski razvoj otroka?

Mag. Martin Lisec, logoterapevt, mediator in predavatelj: »Ljudje smo eno, naše doživljanje, naša duša in seveda naše telesne reakcije se znotraj nas globoko povezujejo. Odraščajoči otroci danes živijo pod velikim pritiskom, pod plazom pričakovanj, ki se nanje spušča z več strani. Pritisk se dogaja v intimi njihovih sob. Vemo, koliko danes pomenijo »všečki«, da si priljubljen. Sami so z vsem tem balastom, ki pada po njih. Tudi pričakovanja v šoli, ali pričakovanja staršev do svojih otrok. Mnogokrat ne slišimo, ne čutimo in ne vidimo svojega otroka, ker se ne znamo ali ne najdemo časa za pogovor z njim. Starši mrtvo hladno postavljamo zahteve, določamo urnike, vozimo otroke iz enega na drugi konec in pričakujemo, da bodo povsod dosegali popolnost. Čustva niso nekaj abstraktnega. Vsako čustveno stisko občutimo tudi v svojem telesu in tu se odpira psihosomatski del«.

Mag. Martin Lisec
Mag. Martin Lisec © Osebni arhiv

»To have« svet nas duši

Koža je največji organ in živi plašč človeka. Atopični dermatitis (neurodermitis) je najpogostejša kožna bolezen razvitega sveta, za katero oboleva med 20 in 30 % zahodne populacije. To je “bolezen perfekcije” in imetja (t. i. to have svet). Tam, kjer še obstaja svet biti (t. i. to be svet), kot npr. Afrika, Bližnji Vzhod itd., je pojavnost atopičnega dermatitisa bistveno manjša. Na koži se zrcali celotno fizično, psihično in duhovno stanje telesa.

Kako lahko sodelujeta dermatologija in logoterapija pri celostnem zdravljenju človeka?

Dr. Slobodan Vujasinović, specialist: »Psihodermatologijo ali psihosomatiko v dermatologiji žal premalo poznamo in žal v organizirani obliki ni predstavljena na dober način. Ljudje smo celota in zdravnik, ki človeka doživlja le skozi biološki in somatski aspekt, se premalo zaveda njegove duhovne plati, in v obratni smeri, ljudje v poklicih, kot so učitelji, trenerji, biologi, psihologi in drugi, ki pristopajo k ljudem le skozi svoj poklicni aspekt, lahko premalo vključujejo ali ne razumejo somatskega dela. Interdisciplinarna pot je edino prava pot in seveda vseživljenjsko učenje. Koža je zanimiva, je največji organ, zavzema približno dvajset odstotkov teže. Na koži se marsikaj zrcali, od notranjih obolenj do psihičnega in tudi duhovnega stanja. Psihodermatologija je razvita v Izraelu, tudi v Nemčiji, pri nas pa je to še precej novo področje.«

Dr. Slobodan Vujasinović
Dr. Slobodan Vujasinović © Osebni arhiv

Ključno se je vprašati, kaj je v našem življenju pomembno, kaj je naše življenjsko poslanstvo in čemu moramo posvetiti pozornost? Kakšna je naša vloga? Odrasli ljudje se v nekem trenutku preprosto ustavimo, vseživljenjsko učenje je zato zelo pomembno. Potrebujemo odprtost, stisk s seboj, osebni dialog, in stik z drugimi v iskrenih odnosih. Spuščanje, igra med svobodo in odgovornostjo. Če ne čutim zaupanja v otroka, mu ne morem dati odgovornosti, če mu ne dam odgovornosti, otrok ne more rasti v svobodi, tu smo pri temeljnih postulatih logoterapije.

Inštitut Stopinje
Inštitut Stopinje © Osebni arhiv

Oddaje
Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...