Kakšen spomenik žrtvam totalitarizmov bi stal v Bruslju?

Slovenija | 29.05.2018, 15:15

V Študijskem centru za narodno spravo so predstavili natečajne predloge za postavitev evropskega spomenika žrtvam totalitarizmov 20. stoletja. Natečaj je pripravila Platforma evropskega spomina in vesti. Med desetimi najboljšimi predlogi, ki so jih aprila predstavili v Evropskem parlamentu, sta tudi dva slovenska.

Zakaj vseevropski spomenik žrtvam totalitarizmov?

Platforma evropskega spomina in vesti, katere član je tudi Študijski center za narodno spravo (ŠCNR), je skupaj z Evropsko komisijo in mestom Bruselj lani pripravila mednarodni natečaj za evropski spomenik vsem žrtvam totalitarizmov na enem izmed osrednjih bruseljskih trgov (Trg Jeana Reya), v t. i. »evropski četrti«. Na natečaj za ureditev tega trga se je prijavilo 39 avtorskih skupin iz vsega sveta. Mednarodna skupina je izbrala najboljše. Vseevropski spomenik žrtvam totalitarizmov naj bi služil kot opozorilo, da je meja med zlodejstvi evropske preteklosti in mirom prihodnosti tanka in da je ne tvori nič drugega kot zavest nas današnjih. »Kot vemo je spomin na preteklost in spravni proces izjemno kompleksno vprašanje in seveda izjemno nujno, ker je po uničujočih totalitarizmih 20. stoletja to eden od postulatov vzpostavljanja in ohranjanja demokratične ureditve. Tako imenovana ’simbolna spominska krajina’ ima v tem procesu nadvse pomembno vlogo. Opominja nas, da nam demokracija ni dana enkrat za vselej in da je spoštovanje žrtev, njihovega trpljenja in pa človeškega dostojanstva velika naloga za vse nas,« je za Radio Ognjišče po predstavitvi projektov povedala direktorica ŠCNR dr. Andreja Valič Zver.

Zmagovalni predlog: Odmev v času

Zmagovalec natečaja je britanski arhitekt kitajskega rodu Tszwai So. Naslov njegovega projekta je »Odmev v času«. Njegova avtorska ekipa je zbrala številna pričevanja iz vsega sveta in jih vključila v svoj predlog. V nekaj tednih so od različnih ustanov in sorodnikov žrtev prejeli 40 tisoč pisem, z njimi bi lahko dvakrat prekrili trg v Bruslju. Kot rečeno, so med desetimi najboljšimi tudi štirje slovenski avtorji: projekt arhitekta Grega Vezjaka ter skupni projekt slikarke Nike Zupančič, arhitekta Mateja Perčiča in pesnika dr. Braneta Senegačnika. »Gre za dva projekta, ki vsak po svoje spodbujata naš spomin, naš razmislek o trpljenju žrtev, o njihovem pogumu, požrtvovalnosti, pokončnosti in osebni integriteti, da so uspeli zdržati in se mnogi od njih zoperstaviti zlu totalitarizma. Lahko bi rekli, da to niso žrtve, ampak zmagovalci – v smislu ohranjanja in utrjevanja demokratičnih vrednot, na katere vsi prisegamo, demokracija, svoboda, in ki nas utrjujejo v EU in širše v svetu – vse to je zajeto v teh dveh projektih,« pojasnjuje Valič Zverova. Po njenih besedah imata projekta globoko filozofsko podstat.

Vezjak je za svoja osrednja elementa vzel kamen in vodo, dvajset metrov visok steber iz poliranega črnega granita, umeščen v sredino trga in z močno vbočenimi stranicami, po katerih tiho, a neutrudno polzi voda, v opazovalcu prebuja zavest o težki resničnosti dogodkov 20. stoletja, je pojasnil.

Voda, simbol solza, zavzema osrednje mesto tudi v drugem predlogu za spomenik, s katerim so na natečaju sodelovali v drugi ekipi. »Ideja se je porodila približno pred letom dni, ko sem izvedela za ta razpis, in sem jo povezala s svojo slikarsko izkušnjo, ki je obvladovanje dvodimenzionalne slikovne površine,« je dejala slikarka Zupančičeva. Kot je dodala, je idejo padca berlinskega zidu želela uporabiti tudi pri spomeniku. S tem simbolom ločevanja in zapiranja je želela ohraniti spomin na čas 'nesvobode in hkrati nakazati odpiranje'.

Slovenija pogreša spomenik žrtvam komunističnega totalitarizma

V načrtu Evropske platforme je pripraviti posebno mednarodno razstavo teh najboljših predlogov in jo pripeljati v različna evropska mesta in širom po svetu. Po besedah direktorice Študijskega centra za narodno spravo bi bilo več kot dobrodošlo, da bi najboljše projekte z natečaja videli tudi pri nas. »Slovenija še vedno pogreša spomenik žrtvam komunističnega totalitarizma v svojem glavnem mestu in po mojem mnenju ponovno oživljajo simboli totalitarnega zla, kar je slabo. Morda je to sporočilo celo usodno za mlado in neutrjeno demokracijo, zlasti pa za mlade ljudi. Namreč, za obstanek demokratične Slovenije bi morali častiti zvestobo demokratičnim vrednotam in se spominjati neomajnega poguma junakov, ki so se uprli totalitarističnemu režimu,« kar je po trditvah Valič Zverove naloga naše generacije in vseh prihodnjih.