Življenje želim živeti, ne životariti

Oddaje | 03.04.2018, 13:37 Rok Mihevc

To so bile prve misli naše gostje v oddaji Srečanja, potem, ko se je po več dnevih kome, zaradi hude prometne nesreče, zbudila v realno življenje. Tako se je tudi njej zgodila velikonočna zgodba smrti in vstajenja.

Bilo je junija leta 2000, ko se je, kot opisuje sama, vračala z letališča. »Moja pot pa se je ustavila v Lukovici, ko smo v strnjeni koloni vozili 30 km/h. Kmalu se je zgodila nesreča, ko je vame trčil kamion, ki je vozil 60 km/h. Prišlo je do čelnega trčenja in vsi so bili prepričani, da sem mrtva.«

Strgan jezik, krvavitve, zlomljeni leva roka in noga, trikrat počena stegnenica, dvakrat desna noga, notranje krvavitve, poškodbe vratnega vretenca, je bilanca te nesreče, a gospa je po čudežu preživela. Sledila je dvanajsturna operacija in kar je najpomembnejše, srečanje z Jezusom. »Bilo je srečanje iz oči v oči, iz obličja v obličje. Takrat sem se morala odločiti, ali bom živela ali ne.«

Kakšen je Jezus, Jana Podjavoršek ne najde primernih besed. »Beseda »lep« še največ zaobjame. Ob njem sem občutila mir, veselje, gotovost. In moja prva misel, ko sem se zbudila iz kome je bila, da življenje želim živeti, ne životariti. Prav to mi je pomagalo, da sem se postavila na noge in po enem letu naredila prve samostojne korake. Vse mi je podarjeno in vem od koga.« Kot je povedala, je predvsem hvaležna, da ni bil poškodovan njen spomin. Zdaj s svojo osebno zgodbo in pričevanjem oznanja evangelij in vsem polaga na srce, da bi sredi tega, kar živimo, doživeli bližino Jezusa. Več pa v posnetku oddaje!

Jana pravi, da je bil Jezus, kakršnega je videla, podoben temu na sliki, ki sedaj krasi steno v njeni sobi.