AVDIO: Škofje pri velikonočnih mašah o veri in upanju
| 01.04.2018, 13:13
Slovenski škofje so v letošnjih velikonočnih nagovorih vernike spodbudili k rasti v veri in upanju. Mariborski nadškof Alojzi Cvikl je dejal, da živeti z Vstalim Gospodom, pomeni čisto konkretno držo življenja. Novomeški škof Andrej Glavan je opozoril, da je vstali Kristus edini smisel življenja. Murskosoboški škof Peter Štumpf je vse spomnil, da so zaradi tega vstajenja vsi mrtvi sedaj v nebesih. Koprski škof Jurij Bizjak pa je vse povabil, naj letošnja velika noč obudi in prebudi v nas vero in prepričanje, da noben človek ni nikoli za nas mrtev in pokopan
Nadškof Cvikl: Živeti z Vstalim Gospodom, pomeni čisto konkretno držo življenja
Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je pri jutranji »vstajenjski maši« na velikonočni praznik v stolnici sv. Janeza Krstnika dejal, da danes obhajamo vstajenje našega Gospoda iz smrti. Gre za največji in najbolj pomemben praznik v cerkvenem letu. „To je praznik luči. Gospod je premagal temo smrti in prinesel luč novega dne, ki v naših srci prebuja veselje, upanje in ljubezen,“ je dejal.
Pravo vsebino veličine Jezusovega vstajenja lahko sprejmemo po besedah nadškofa Cvikla le v veri. „Človeško gledano gre za nerazložljiv dogodek. V veri lahko spoznamo Božji poseg in tudi mi sprejmemo to luč, ki ne razsvetli samo Jezusovega vstajenja, ampak daje polni smisel tudi življenju vsakega od nas.“
Nadškof je nadaljeval, da je vstali Gospod poln moči. „Ta moč se ne odraža v maščevanju tistim, ki so ga pribili na križ, ampak se ta moč razodeva v usmiljenju in odpuščanju. Jezusova smrt pomeni očiščenje naših grehov. Moč Vstalega je moč odrešenja. Na koncu časov nas bo Gospod sodil, ali smo ta dar odrešenja sprejeli, ali zavrgli.“
Mariborski ordinarij je še dejal, da vera pomeni, da vidim Boga v sočloveku, da ga vidim v lepoti narave, vidim pa ga tudi v trpljenju in preizkušnji. „Živeti z Vstalim Gospodom, pomeni čisto konkretno držo življenja: pomeni živeti in deliti dobroto, biti človek z duhom služenja, v odprtosti do stisk in težav ljudi okoli mene, ne vračati nasilja z nasiljem, ampak znati odpuščati in deliti spravo, ki nam jo je na križu zaslužil Vstali Gospod. Jezusovo vstajenje ni samo dejanje vere, ampak je tudi vir veselja in upanja,“ je dejal nadškof Cvikl.
Škof Glavan: Vstali Kristus je edini smisel življenja
Novomeški škof Andrej Glavan je med nagovorom pri velikonočni sveti maši dejal, da se velikonočno veselje poraja iz vere, da je Kristus vstal, premagal smrt in s tem razrešil temeljni problem človeštva. „To pa je strah pred smrtjo, misel na kruto resničnost sveta.“
Velikonočna vera ni le v tem, da je Kristus vstal in da bo to temelj tudi vašega vstajenja ob koncu časov. „Ne. Ta vera vsebuje tudi, da je možno vzpostaviti nov način bivanja na zemlji. Z močjo Kristusa in njegove besede je možno postaviti nove temelje za družbo. „Vstali Kristus je edini smisel življenja. Je most čez prepade bivanja in zgodovine. Kot zmagovalec večne smrti in gotovost nesmrtnosti.“
Velika noč je za nas kristjane po besedah škofa Glavana tudi obnova obveze, da sprejmemo to veliko ljubezen, ki jo vstali razlivaj na človeštvo. „Kristjani moramo ljubiti vse ljudi vrez razlike, da bi uresničili tisto vesoljno bratstvo, ki ga je On prinesel in gojil na zemlji. Le tako svet lahko postane boljši, sicer se lahko vedno bolj pogreza v nesmisel, sovraštvo in nered.“
Škof Štumpf: Zaradi tega vstajenja so oni sedaj v nebesih
Murskosoboški škof Peter Štumpf je pri velikonočni sveti maši spomnil, da je pesem »Aleluje«, ki odmeva od praznega groba, pravo nasprotje značilnim žalostnim spevom našega življenja, ki se ponavljajo v kiticah o zavračanju in kritikah. Dirigentsko palico ritmu neuspeha, ki nam od jutra do večera skoraj vsak dan narekuje takte malodušja in slabe volje, je iz rok iztrgalo večno življenje, je dejal škof Štumpf.
Nadalje je dejal, da vera lahko vztraja samo, če jo podpira ljubezen. „Iz česa pa se napaja ljubezen? Iz radosti. Ljubezen ne more vztrajati, če je nenehno žalostna. Ko nekdo mnogo let zaradi ljubezni objokuje svojega pokojnega moža, ženo ali otroka, se ta ljubezen počasi spremeni v bolečino, ki lahko povsem duševno uniči žalujočega. To potem ni več ljubezen, ampak žalujoče samouničevanje. Ljubezen zmore iz rok izpuščati tudi najdražje ljudi, jih ne privezuje nase, ampak drage pokojnike prepušča nebesom. Kdor zmore takšno ljubezen, počasi pride celo do radostne vere, ki spoznava, da ima v nebesih moža, ženo ali otroka. Naši pokojni se pri Bogu radostijo največjega sadu velikonočnega jutra: Jezusovega vstajenja od mrtvih. Zaradi tega vstajenja so oni sedaj v nebesih,“ je dejal škof Štumpf.
Škof Bizjak: Naj letošnja velika noč obudi in prebudi v nas vero in prepričanje, da noben človek ni nikoli za nas mrtev in pokopan
Koprski škof Jurij Bizjak pa je sinoči posebej nagovoril nove katehumene. Dejal je: „Naj letošnja velika noč, bratje in sestre, obudi in prebudi v nas vero in prepričanje, da noben človek, pa naj bo naš bližnji ali pa od nas oddaljeni, ni nikoli za nas mrtev in pokopan, ampak speč in dremajoč in čaka, da mu kdo poda roko in ga prebudi, ga prime za roko in ga obudi. Bodimo do svojih bližnjih in oddaljenih, ki spijo v takšni ali drugačni ječi zamer in ogroženosti, kakor tisti angel, ki ga je Gospod poslal apostolu Petru, ko je spal v ječi, da ga je sunil v bok in ga zbudil ter mu rekel: Hitro vstani!“
