Pregled domačih dogodkov od 6. aprila do 13. aprila

Slovenija | 14.04.2018, 07:50 Tanja Dominko

Državni zbor se je v minulem tednu ukvarjal s poročili preiskovalnih parlamentarnih komisij, in sicer je potrdil tako končno poročilo preiskovalne komisije za Teš 6, kot tudi za žilne opornice, svoje delo je končala tudi preiskovalna komisija o bančni luknji. Poleg številnih kritik, ki so letele vsepovprek, smo slišali tudi veliko medsebojnih obračunavanj med poslankami in poslanci, ki se pripravljajo na volitve. Prav tako pa je postalo jasno, da bo referendum o zakonu o drugem tiru 13. maja, saj je pritožba na ustavnem sodišču padla. Sicer pa so se poslanci ukvarjali tudi z zaščito Nove ljubljanske banke prek sprememb ustavnega zakona.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Ustavna komisija se je v ponedeljkovi razpravi o dopolnitvi ustavnega zakona za zaščito NLB pred posledicami hrvaških sodb zaradi varčevalcev seznanila z alternativnim predlogom strokovne skupine. Sklenila je, da se na predlog članov strokovne skupine vanjo vključi še ustavnopravne strokovnjake. Zadnji predlog sicer je, da bi ustavni zakon opredelil takoimenovano izjemo javnega reda, na podlagi katere lahko banka ter sodišča v Sloveniji in v tretjih državah zavrnejo izvršljivost hrvaških sodnih odločb. Andrej Šircelj, SDS, je izrazil strinjanje z nadaljevanjem postopka.

Ukrepe za zaščito banke in njenega premoženja je NLB medtem naložila skupščina banke, na kateri je državo zastopal SDH. Vladni predstavniki so razkrili, da vlada pripravlja pismo Evropski komisiji s pozivom k mediaciji v problematiki. Če ta ne bo uspešna, bi Slovenija lahko vložila tožbo pred Sodiščem Evropske unije proti Hrvaški. »Evropska komisija je že večkrat izrazila pripravljenost, da je lahko mediator v takšnem primeru, kar se je v preteklosti že zgodilo pri reševanju vprašanj med državni članicami, « je povedal tiskovni predstavnik EK Margaritis Schinas. Obenem naj bi komisija Hrvaško pozvala, naj do 17. aprila pošlje pisni odziv na slovensko pismo, ki je bilo komisiji posredovano 16. marca v okviru 259. člena lizbonske pogodbe. Ustna obravnava naj bi potekala na strokovni ravni in za zaprtimi vrati, kdo pa naj bi prišel kot poročevalec iz Slovenije in hrvaške pa na komisiji niso želeli razkriti.

Državni zbor je v torek soglasno podprl ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije za Teš 6. Vse vlade od 2004 do 2012 so ravnale neodgovorno, največja politična odgovornost pa je na vladi Boruta Pahorja in takratnih ministrih Francu Križaniču in Mateju Lahovniku. Državni zbor bo zato proti njim naznanil sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva oz. nevestnega ravnanja pri opravljanju funkcije. Hkrati od Holdinga slovenskih elektrarn pričakuje sprožitev postopka ugotavljanja odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora v Tešu in Premogovniku Velenje. Državni zbor bo pristojnim organom naznanil tudi kaznivo dejanje krive izpovedbe za nekdanjega direktorja Teša Petra Dermola o podaljšanju železniškega tira do Teša 6.

Državni zbor je podprl tudi vse bistvene ugotovitve zdravstvene preiskovalne komisije, ki se je ukvarjala s korupcijo in preplačili žilnih opornic ter komisiji naložil, naj pridobljeno dokumentacijo preda Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu. Zaključno poročilo opozarja na ključne probleme slovenskega zdravstva: odtekanje denarja ter brezbrižnost nosilcev javnih funkcij in vodilnih v javnih zavodih. Med drugim ugotavlja subjektivno odgovornost ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc zaradi neukrepanja. Pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in jemanja podkupnine za vodjo SDT Harija Furlana ter sume jemanja podkupnine za nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča.

V sredo je končno poročilo sprejela tudi bančna preiskovalna komisija. Ugotavlja, da sta nekdanji upravi NLB pod vodstvom Marjana Kramarja in Draška Veselinoviča ter nekdanja uprava Nove KBM pod vodstvom Matjaža Kovačiča kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse, da je Banka Slovenije zanemarila kreditna tveganja, pri čemer sta nekdanja guvernerja Mitja Gaspari in Marko Kranjec subjektivno odgovorna zaradi neustreznega ukrepanja. Vse vlade od 2004 naprej pa so objektivno odgovorne zaradi imenovanja nadzornikov in neustreznega ukrepanja. Komisija predlaga posredovanje poročila Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu. Državni zbor bo poročilo potrdil še ta mesec.

Člani programske konference SD so v soboto potrdili program stranke za državnozborske volitve z naslovom Samozavestna Slovenija 2018-2026. V ospredju programa so krepitev srednjega razreda, odprava neenakosti, ustvarjanje odpornega gospodarstva in varnosti v državi. V soboto je bila ustanovljena tudi stranka Sloga, k i je za svojega predsednika izvolila poslanca Janka Vebra. Sprejela je tudi program, zasnovan na spoštljivosti do zasebne lastnine kot temeljne človekove pravice. Medtem pa se je ta konec tedna na zboru članstva zbrala Lista Marjana Šarca.

Da Slovenijo in njene gospodarske kazalce rešuje izvoz, vemo že dolgo. In kdo je bil lani največji izvoznik? Na prvo mesto med slovenskimi izvoznimi podjetji se je uvrstil Revoz, ki je na tuje trge poslal za več kot 1,575 milijarde evrov avtomobilov. S tem je po štirih letih s prvega mesta izrinil Krko, ki je zasedla drugo mesto, na tretje in četrto pa sta se uvrstila Lek in Gorenje.

Ajdovska družba Pipistrel je s postavitvijo temeljnega kamna začela graditi tovarno letal v kitajskem mestu Jurong blizu Nanjinga. Vrednost te velike naložbe znaša več kot milijardo evrov, Pipistrel pa bo vanj vložil 350 milijonov evrov.

K skupinski tožbi proti Volkswagnu, ki jo je zaradi prirejanja podatkov o izpuhih prek nemške družbe Financialright vložila Zveza potrošnikov Slovenije, je pristopilo 6 tisoč 24 slovenskih potrošnikov. S tožbo zahtevajo povrnitev kupnine za vozilo v zameno za njegovo vračilo. Gre za vozila znamk Audi, Seat, Škoda in Volkswagen, izdelana med letoma 2007 in 2015, v katera je družba vgradila sporne sisteme za meritev izpustov. Če postopek ne bo uspešen, lastniki vozil ne bodo imeli stroškov. 

Ustavni sodniki so zavrnili pritožbo pobudnika referenduma Vilija Kovačiča na sklep Državne volilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja. Ponovljeno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru bo tako 13. maja, kot je določila DVK.

Prvak SDS Janez Janša je uresničil svojo napoved in vložil odškodninsko tožbo zaradi sodnega procesa Patria. Odškodnino v višini 900.000 evrov terja tako od države kakor od nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar, avtorice obtožnega predloga v zadevi Patria, in štirih sodnikov, ki so sodelovali v postopku.

Ob 20. obletnici rušilnega potresa v Zgornjem Posočju, ki je bil z magnitudo 5,6 najmočnejši v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije in je poškodoval več kot 4000 objektov, so se dogodka spomnili na Agenciji za okolje. Potres je bil prelomen tudi za razvoj slovenske seizmologije. Slovenija je imela takrat sedem potresnih opazovalnic, danes pa ima sodobno mrežo 26 opazovalnic in si podatke v realnem času izmenjuje s tujino. Prisluhnimo spominu župana občine Bovec Valterja Mlekuža.

Medtem ko je smučarska sezona končana večinoma po vseh smučiščih ali pa jo bodo končali prihodnji konec tedna, so na Krvavcu dočakali tudi spremembo lastništva. Alpska investicijska družba, ki jo zastopa kranjski podjetnik Janez Janša, je uradno postala lastnica 98,56-odstotnega lastniškega deleža v družbi RTC Krvavec. Zreškemu Uniorju je za ta delež odštela 1,68 milijona evra. Objavila je tudi že namero za odkup preostalih delnic.

KULTURA

Z baletnim večerom v SNG Opera in balet Ljubljana so se začeli 33. slovenski glasbeni dnevi. Letos so posvečeni 100-letnici začetka delovanja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani. Na to bodo spominjali tako koncerti kot muzikološki simpozij z več kot 30 raziskovalci iz 16 držav.

V Moderni galeriji so podelili nagrado in priznanji Riharda Jakopiča 2018. Jakopičevo nagrado, najvišjo nacionalno nagrado za likovno in vizualno umetnost, je za življenjsko delo prejel akademski kipar Dušan Tršar. Priznanji pa sta prejela akademska kiparka Polonca Lovšin in akademski slikar Viktor Bernik.

V soboto je zemeljsko pot sklenil Mirko Mahnič. Bil je srednješolski profesor, gledališki lektor, režiser, prešernoslovec, pisatelj in še kaj, predvsem pa pričevalec za lepoto govorjene besede z izostrenim čutom za jezik.

Napisal je na desetine knjig od zapiskov gledališkega lektorja, in študij, ki jih je posvetil Prešernu, do romanov, esejev in spominskih del. Spremljal je tudi Radio Ognjišče, znal pohvaliti in povedati, kaj ni dobro. Prepričan je bil, da je poklican k širjenju lepote slovenskega jezika, da mora opozarjati na propadanje slovenskega pogovarjanja, da mora ohraniti neko širino in nikoli ne sme postati ljudski v slabem pomenu besede, ampak ohraniti nekaj svojega prostora tudi za intelektualno zahtevnejše poslušalce. Mirko Mahnič, hvala vam za vse, je v prispevku zapisal sodelavec Tone Gorjup.

Po dolgi bolezni je v soboto 74. letu umrla pianistka, pedagoginja in mednarodno angažirana umetnica Marina Horak.

ŠPORT:

Primož Roglič je v soboto zmagal na kolesarski dirki po Baskiji. Roglič je tako postal četrti Slovenec s končno zmago na najvišji ravni kolesarstva. Nastopil bo tudi na letošnji jubilejni 25. dirki Po Sloveniji, ki se bo začela 13. junija v Lendavi in bo letos trajala pet dni.