Pasijon spreobrača duše

Slovenija | 30.03.2018, 05:30 Nataša Ličen

V kapucinskem samostanu v Škofji Loki je bilo pred dnevi srečanje slovenskih pasijoncev, ki delujejo v sklopu Pasijonskega vetra. Ta je zavel leta 1997 iz Topolj nad Selci, ko je p. Marjan Kokalj režiral Krekovo ljudsko igro Turški križ. Na podlagi te uprizoritve so ga povabili k režiji Škofjeloškega pasijona, ki je bil prvič uprizorjen leta 1999. Od takrat so pasijone uprizarjali v več mestih, na primer birmanski pasijonci v Vipavskem križu, Štepanji vasi, Preddvoru, že več kot deset let zapored mladi »rock pasijonci« uprizarjajo Ribniški pasijon. Pasijon je tudi za mlade nek nov misijon.

Pasijonski veter

Vsem vključenim v Pasijonski veter je skupno, da pasijon ni spektakel, zgolj turistični ali zgodovinski dogodek. Pasijon ni zgolj zunanji dražljaj za oči, temveč ima tudi močno duhovno sporočilo. Kot nesnovna kulturna dediščina ima mnogo priložnosti za medsebojna povezovanja in širjenje duhovne vsebine. V izogib negativne komercializacije je treba skrbno čuvati pasijonsko izkušnjo. Pasijon je močan in vreden le takrat, ko se nas v srcu dotakne kot duhovno in ne tržno bogastvo. Dotakne se vsakogar, ki išče globino življenja.

Delati moramo na sebi in na skupnosti, to je velik izziv.

Andreja Megušar, koordinatorica Pasijonskega vetra: »Pasijonci se moramo združevati med seboj in s tem krepiti pasijonskega duha na duhovni ravni. Sodelujoči pri Pasijonskem vetru nismo imeli želje samo pod druženju, kar je seveda pomembno, veseli smo, da imamo močno duhovno oporo, duhovni steber pri bratih kapucinih v Škofji Loki, obenem pa se zavedamo, da imamo veliko oporo tudi v evropskem združenju pasijonskih mest Europassion. Pasijonci iz vse Evrope se povezujemo med seboj, in na začetku aprila nas bo obiskala njihova delegacija. Pasijon res ni samo zgodovinska dediščina, nek spektakel, ampak je dogodek bogatega duhovnega sporočila. V Škofji Loki je ta nevarnost, ker so uprizarjanja vsakih šest let, v vmesnem času se pasijonci ne družimo, so sicer organizirani Dnevi škofjeloškega pasijona, koncerti, razstave in podobno, toda na duhovni ravni je pa treba še veliko postoriti. Delati moramo na sebi in na skupnosti in to je velik izziv. Pasijonci delajo žive odnose.«

Pasijonske igre so poizkus odpiranja človeških src, da bi sprejeli Kristusovo ljubezen.

Br. Jaro Kneževič, kapucin: »Pri vsaki stvari, tudi če delamo za Božje kraljestvo, se prikrade skušnjava, da bi pristavili zraven svoj »piskrček«. Zelo me navdihuje prostovoljstvo sodelujočih pri pasijonu, kjer ne želijo sprejeti ničesar za svoje delo, ki je bolj kot to pričevanje in služenje. Kakršnokoli mešanje pridobitniškega v svete stvari lahko hitro razdvaja skupnost, ki pripravlja dogodek, in hkrati tudi onemogoča darovanjsko držo, kar pa se zelo začuti tudi pri sami uprizoritvi, ali nekdo prihaja tja, ker s svojim življenjem želi pričevati o Božji ljubezni ali pa nekdo prihaja z zelo posvetnim interesom. Na žalost na Zahodu lahko hitro vidimo prireditev, ki je postala festival povsem posvetne narave, v izhodišču pa je bila procesija, pasijon ali kaj podobnega. V to smer mi ne smemo iti. Je pa zato v ozadju treba neprestano stopati v globino. Bratje kapucini smo zelo ponosni, da kot Frančiškovi bratje, lahko to dediščino gojimo naprej. Pasijonske igre so poizkus odpiranja človeških src, da bi sprejeli Kristusovo ljubezen.«

Pasijon je duhovna priprava

Helena Ilc, vodja Ribniškega pasijona: »Namen srečevanja slovenskih pasijoncev je izmenjava izkušenj, vsak predstavi svoje delo, s tem se med seboj spoznavamo in si podelimo težave. Delamo zelo podobno, z istimi cilji in nameni. Skupnost, da se med seboj pogovarjamo, je zelo pomembna. Izmenjujemo izkušnje o različnih vprašanjih, recimo, kako animirati sodelujoče, jih pritegniti, kako ob dolgih mesecih priprav vzdrževati motivacijo, da se med nastopajočimi ohrani napetost oziroma želja po izboljšanju, želja pokazati še več, pa tudi da bi se vsak posameznik znal in zmogel vživeti, saj je treba pasijon ponotranjiti. Potem pa so tu tudi organizacijske in tehnične stvari, ob katerih so prav tako dragocene izkušnje vseh. Pasijon je prvo kot prvo duhovna priprava.«

VABILO

Od 2. do 4. aprila bo Slovenijo obiskala štiričlanska delegacija evropskega združenja pasijonskih mest Europassion. V organizaciji Pasijonskega vetra in Kapucinskega samostana bodo med drugim gostili predsednika Josefa Langa, ki si bo 2. aprila ogledal Ribniški pasijon v Ribnici. Dan pozneje, v torek, 3. aprila, pa bo v Kapucinskem samostanu v Škofji Loki okrogla miza z naslovom »Iz ljubezni do nas«. Vabljeni.