Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve
Radijski misijon | 23.03.2018, 10:30 Rok Mihevc
»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.
Glejte Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta…, Kristusovo telo… Amen. Niste priklopili na mašo, vstopili ste v najbolj svet trenutek obhajanja s Kristusovim telesom bolnika. Bolnika, ki včasih težko reče amen, svoj kredo (večkrat je odgovor orošen pogled in privolitev), ko prejme največ, kar je možno v tistem dnevu - Boga samega.
Ko prinašam dragim bolnikom obhajilo, me večkrat presune ta nemoč, ta razvoj človeka (od upiranja do predanosti; borbe in izpustitve-zaupanja); preprosto razumevanje svetega. To so moji učitelji vere. To je telo Cerkve, ki trpi, ki jo zdravi. To so udje, po katerih teče odrešenjska kri. To so naši učitelji, ki povedo kaj je bistveno na tem svetu. Tu je priložnost okušati v resnici Božje kraljestvo. Božje Delo.
No, se sliši skoraj preveč romantično, pocukrano ane? Ali pa je ta govorica tako vzvišena, da se jo je treba zopet naučit. Pa poglejmo z bolnikovimi očmi. Saj, ko sem bolnik, ali ko sem ob bolniku, me večkrat prešinejo vprašanja: Kaj sem slabega storil, da me je to doletelo? Koliko sem greši? Koliko je še za naredit, kdo bo? O kako sem drugim v napoto? Še moliti ne morem. Kaj v resnici pomeni en bolan človek v taki družbi?
Če smo zelo grobi, je tak človek res samo breme družbi. Zato je nujno pogledati z odrešenim pogledom - vstajenjskim Jezusovim: Jezus je hitel k takemu človeku, je jokal, sočustvoval, mu dal na izbiro: »Če hočeš Bodi ozdravljen«. Poglejte kakšno spoštovanje, kakšna obzirnost, kakšna skrb, da se človek res pokaže v vsej veličini.
Naj tu uporabim zapisane zadnje besede bolnega Steva Jobsa na smrtni postelji v 56. letu. »Prišel sem na vrhunec uspeha v poslu. V očeh drugih je moje življenje simbol uspeha. Toda, razen mojega dela, imam le malo veselja. Konec koncev je moje bogastvo le dejstvo, na katerega sem se navadil. V tem trenutku, ko ležim v bolnišnični postelji in se spominjam svojega življenja, sem spoznal, da so ob moji neizogibni smrti vse nagrade in vse bogastvo na katere sem bil nekoč tako ponosen, postali nepomembni. V temi, ko gledam zelene luči opreme za umetno dihanje in čutim brnenje teh mehaničnih zvokov, čutim dih bližajoče se smrti, ki bedi nad mano. Šele sedaj razumem, da ko si enkrat zaslužil dovolj denarja za vse življenje, moraš začeti slediti ciljem, ki niso povezani z bogastvom. Nečemu, kar je bolj pomembno: Recimo zgodbam o ljubezni, umetnosti, sanjam iz otroštva. Ne, nehajte si želeti in loviti bogastvo, to samo človeka samo spremeni v sprevrženo bitje, tako kot je mene. Bog nas je ustvaril tako, da vsak od nas v svojem srcu čuti ljubezen in ne iluzij, ki nastanejo na podlagi slave ali bogastva, tako kot sem jaz to počel in jih sedaj ne morem vzeti s sabo. S sabo lahko vzamem le spomine, ki so bili ustvarjeni z ljubeznijo. To je resnično bogastvo, ki bo ostalo in šlo s tabo, ki ti bo dalo moč in svetlobo, da nadaljuješ. Ljubezen lahko potuje na tisoče milj in tako življenje nima meja. Pojdi, kamor si želiš iti. Sledi ciljem, ki si jih želiš doseči. Vse je v tvojem srcu in tvojih rokah. Katera je najdražja postelja na svetu? Bolnišnična postelja. Če imaš denar, lahko najameš nekoga, da vozi tvoj avto, vendar ne moreš najeti nekoga, da bi prevzel tvojo bolezen, ki te ubija. Izgubljene materialne stvari lahko ponovno najdemo. Toda ene stvari, ko jo enkrat izgubimo, ne moremo več povrniti: življenja. Ne glede na to, v katerem življenjskem obdobju smo sedaj, vse nas čaka enak konec. Prosim cenite svojo družinsko ljubezen, ljubezen do partnerja, ljubezen do prijateljev, če jih imate. Z vsemi ravnajte lepo in bodite prijazni do svojih sosedov.«
To je resnična izpoved, dozorela izpoved bolnega človeka, ki je po naravni milosti ob zrenju na večnost uvidel, kdo je človek. In dragi brat, draga sestra, prav vsi smo bolniki, ker smo del grešnega sveta, tega dejstva, ki nas hoče osamiti, ohromiti, obtežiti. In to bolezen v resnici in globini lahko pozdravi samo Bog, ker ve zakaj je tam? (Pa vse spoštovanje tu dragim zdravnikom). Zatorej kot udje Kristusovega telesa, ki je Cerkev, hodimo v luči vstajenja, občestva, hvaležnosti drug za drugega, da se po nas sme pretakati Kri odrešenja, dih Boga usmiljenja, objem Boga Očeta. V Bogu objeti.
Vse misijonske audio vsebine so vam na voljo v podcastu
V hitrici vsakdana si je marsikdaj težko vzeti čas in se ob času naših misijonskih oddaj posvetiti razmišljanjem. Zato vam radijci ponujamo možnost, da vsem misijonskim vsebinam prisluhnete prek našega sistema podcastov. Tako boste misijon lahko neokrnejno spremljali in se ustavljali ob vsebinah, ki vas najbolj nagovarjajo. Vabljeni k spremljanju misijonskega podcasta, pripravili pa smo tudi nekaj navodil za vse tiste, ki se s tem načinom poslušanja prvič srečujete.
