Svetovalnica: Saditev drobnega krompirja je nenavadna slovenska navada
Svetovalnica Rok Mihevc
Zima se umika, pred nami je pomlad in eden najbolj aktualnih razmislekov v teh dneh je, kako se prav odločiti o nabavi semena za letošnje sajenje krompirja, pa naj gre za vrtičkarsko rabo ali pa za pridelavo večjih količin. Naš gost v Svetovalnici je bil odličen poznavalec tega področja, mag. Jože Mohar, ki prihaja iz semenarske hiše Agrosaat.
Pridelava krompirja v Sloveniji stagnira, čeprav bi za zadnja leta vendarle lahko rekli, da se morda trend obrača. Tudi Mohar opaža, da je danes pridelava na okoli 2700 ha površin, še 20 let nazaj je bilo na 12.000 ha.
Zgodnje sorte v izogib boleznim
Kljub temu Slovenci cenimo to zelenjavo, pravi naš sogovornik, saj smo se naučili, da doma pridelani hrano lahko zaupamo, saj vemo kaj jemo. Na vrtičkih je največ zgodnjih sort, ki jih praviloma pridelamo brez uporabe mineralnih gnojil in brez škropljenja. »S svojo krajšo rastjo uidemo glavnim boleznim krompirja, predvsem plesni in črni listni pegavosti, ki lahko uniči veliko pridelka. Imamo tudi hitrejši pridelek, saj ga lahko uživamo že pred našimi dopusti. Ko gremo na dopust in če krompirja ne spremljamo, ga ne moremo dobro pridelati kot bi si želeli.«
Jože Mohar svetuje predvsem preventivo. »Kako biti previden, da nas bolezen ne prehiti. Sploh pri črno listni pegavosti ni druge možnosti kot preventiva, torej s kontaktnimi fungicidi, ki zaščitijo krompir pred glivami. Ta bolezen in krompirjeva plesen se lahko prenašata s semenom in nevarnost obstaja, ko ljudje hranijo domače seme in ga posadijo. S tem tvegajo, da prej pride do okužbe. Sistemska okužba je že v semenu, ko zraste, se gliva razvija, rastlina je okužena, ta okuži sosednje, zdrave rastline.«
Jesensko oranje za boljši pridelek
Pomemben je kolobar, saj se tudi s tem izognemo več boleznim. »Z določenimi ukrepi prekinemo oz. omilimo pritisk bolezni. Tudi s straniščnimi zasevki, ki razkužijo tla in zmanjšajo prisotnost škodljivih mikroorganizmov.« Pozitivni učinek zasevkov je tudi povišana vsebnost humusa oz. organske mase, ki godi krompirju. »Za krompir si želimo jesensko oranje, da tla pomrznejo in imajo večjo sposobnost hranjenja vlage, saj krompir potrebuje vodo in zračnost.«
Mohar opaža, da smo Slovenci posebni glede velikosti gomoljev krompirja, ki so pomembni za samo rast. »Po svetu se krompir prideluje v glavnem iz normalne velikosti od 35 do 55mm, v Sloveniji pa imamo nenavadno navado, da sadimo zelo drobno seme, od 28 do 35mm. A pri tem je treba imeti v mislih, da ima drobno seme manj energije.« Če drobnemu semenu obtrgamo velike kali, mu uničimo kar nekaj možnosti, da bo še enkrat odgnalo, pri normalnemu gomolju pa te nevarnosti ni. »Ker ima več škroba in posledično več energije. Marsikdo pa se odloči, da bo prerezal krompir. Če že, svetujem, da režemo mlado in čvrsto seme in to od zgornjega dela do popka, torej po dolgem. Na zgornjem delu ima več kaličev kot na spodnjem. Režemo pa 14 dni pred sajenjem.« Mohar sicer odsvetuje rezanje, saj z njim prenašamo tudi bolezni. Če imamo velike gomolje, raje svetuje redko saditev, kot rezanje na premajhne dele.
Kako določiti primeren čas saditve?
Krompir smo v pretekli letih sadili v sredini marca, letos verjetno ne bo tako. »Večina bo aprila in v začetku maja. Razloga sta seveda snežna odeja in previsoka vlaga.« Pravilno nakaljevanje pa traja od 3 do 6 tednov. »Ko seme kupimo, ga takoj stresemo iz embalaže, saj tako vidimo ali je zdravo in imamo možnost reklamacije. Speče seme postavimo na 15 do 20 stopinj Celzija in kaliči naj zrastejo do največ 5mm dolžine. Ko se seme »zbudi«, mora biti na svetlem prostoru, saj svetlobe utrjuje kaliče, zavira njihovo rast in da ostanejo pripeti na gomolj.«
Oddajo je pripravil in vodil Robert Božič.
