Ali bodo volitve redne ali izredne, še ni jasno
Miro Cerar je danes na novinarski konferenci, na kateri je sporočil, da odstopa s premierskega položaja, dejal, da bo predsednik republike odločil, ali bodo volitve, ki bodo sledile, redne ali izredne. Postopek odstopa predsednika vlade je določen v zakonu o vladi in poslovniku DZ.
Zakon in poslovnik določata, da mora premier o odstopu obvestiti ministre ter pisno tudi predsednika državnega zbora. Obvestilo o odstopu predsednika vlade se uvrsti na dnevni red seje državnega zbora najkasneje v sedmih dneh po prejetju obvestila. Predsednik vlade ima sicer pravico odstop obrazložiti v državnem zboru.
O odstopu predsednika vlade DZ ne glasuje, ampak le ugotovi, da mu je prenehala funkcija.
Predsednik republike ima nato 30 dni časa, da predlaga državnemu zboru kandidata za novega predsednika vlade. Ob odstopu takratne premierke Alenke Bratušek leta 2014 je sicer prevladalo mnenje, da se rok lahko skrajša, če se vsi kvalificirani predlagatelji odpovejo možnosti predlagati kandidata za mandatarja.
Če novega kandidata za mandatarja ni, to formalno ugotovi tudi DZ, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, pa sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja.
Glede na bližino rednih volitev predloga novega mandatarja bržkone ni pričakovati. To bi odprlo pot za razpustitev državnega zbora in volitve. Vprašanje pa je, ali bodo te predčasne ali redne. Predčasne volitve se namreč v skladu zakonom o volitvah v državni zbor opravijo najkasneje dva meseca po razpustitvi DZ. Redne volitve pa se opravijo najprej dva meseca in najkasneje petnajst dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega DZ. Ta se je zgodila 1. avgusta 2014.
Kako bo ravnal predsednik republike, bo jasno po tistem, ko ga bo Cerar tudi uradno seznanil z odstopom. Kot je napovedal, bo to storil v četrtek.
