Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Rok MihevcRok Mihevc
Marie Collins in kardinal Sean Patrick O'Malley (foto: CTV)
Marie Collins in kardinal Sean Patrick O'Malley

Zlorabe v Čilu. Papež naj bi pismo žrtve dobil že leta 2015.

Cerkev po svetu | 06.02.2018, 08:33 Marta Jerebič

Poročali smo že, da je papež za čilski primer škofa Barrosa imenoval enega največjih strokovnjakov za preiskovanje spolnih zlorab s strani duhovnikov, nadškofa Charlesa Scicluno. O spornem škofu, za katerega verniki že tri leta zahtevajo takojšnjo odstavitev, ker naj bi prikrival zločine svojega duhovnega voditelja Fernanda Karadime, so sedaj na dan prišle nove podrobnosti. Ameriška tiskovna agencija Associated Press je objavila 8 strani dolgo pismo, ki naj bi ga ena od žrtev Karadime, Juan Carlos Cruz, aprila 2015 poslala papežu Frančišku.

Dokument naj bi svetemu očetu osebno izročil predsednik papeške komisije za zaščito mladoletnih, kardinal Sean O’Malley. V njem Cruz v podrobnostih opisuje zlorabe s strani Karadime, ki so vedno potekale v prisotnosti še drugih oseb, piše pa tudi o grožnjah v primeru, da bi o tem komu povedal – med njimi omenja izolacijo in psihološke pritiske, na primer, da ga bodo rektorju semenišča opredelili kot homoseksualca. Cruz je po dveh letih semenišče zapustil.

V pismu papežu piše tudi o tem, da vrhovi Cerkve v Čilu nikakor niso želeli prisluhniti pozivom po pomoči, ne njemu ne drugim fantom. Nekateri so naredili samomor, drugi živijo v strahu, da svojim ženam ne bi uspeli razkriti grozot, ki so jih doživeli.

Prst ni usmerjen samo proti Barrosu, ampak še proti trem drugim čilskim škofom, ki naj bi bili blizu, včasih celo ob strani, medtem ko je Karadima zlorabljal. Karadima se je po pisanju Cruza neprimerno dotikal tudi svojih sodelavcev duhovnikov.

Ob Barrosovem imenovanju za škofa v Osornu je njegova skupina takoj pisala tudi nunciju, a jih ta ni nikoli sprejel. Cruz zato papežu poudarja, da se njegova ničelna toleranca do spolnih zlorab v Čilu ne uveljavlja, in ga prosi za pomoč, saj se čilska duhovščina za njihove prošnje po pomoči ne zmeni.

Papež je v intervjuju na letalu dejal, da ni nikoli dobil očitnih dejstev o Barrosovi vpletenosti v Karadimove zločine niti ni neposredno dobil nič od žrtev. A nekdanja članica vatikanske komisije za zaščito mladoletnih Marie Collins je Cruzevo pismo predala vodji komisije, kardinalu Seanu O’Malleyju. O tem je posneta tudi fotografija. O’Malley ji je pozneje potrdil, da je pismo predal papežu.

Kot dodaja spletni portal Vatican Insider, je O’Malley na zadevo odgovoril z ’brez komentarjev’. Vatikan pa se s kakšno novo izjavo za javnost tudi še ni odzval.

Več o imenovanju Sciclune za primer Barros pa na tej povezavi.

Cruz je, kot poroča STA, včeraj za čilski radio Cooperativa dejal: "Žalostno je slišati od njega, da je vse skupaj laž, da mu nihče ni nič povedal in da ni nikoli prejel ničesar od žrtev, ko pa je imel zelo podroben opis vseh dejstev.« Kot je napovedal, bo vse to ponovil tudi pred posebnim preiskovalcem Scicluno, ki ga je že povabil na pričanje. Ker živi v ZDA, bosta pogovor opravila preko videopovezave, predvidoma med 20. in 21. februarjem.

Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Devica Marija (photo: cathopic) Devica Marija (photo: cathopic)

Marijin rojstni dan

Obhajamo praznik Praznik Marijinega rojstva. Zato bo slovesno še posebej po Marijinih romarskih središčih in vseh cerkvah, ki so ji posvečene. Na brezjah bo sveto mašo ob 10.00 daroval koprski ...

Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.