23. februar na papeževo pobudo dan molitve in posta za mir
Cerkev po svetu | 04.02.2018, 17:23 Petra Stopar
Osrednjo vsebino opoldanskega nagovora je papež Frančišek namenil spodbudi k dejavni veri. Kristusovo oznanilo se namreč po papeževih besedah ne dogaja v zaprtem, od ljudi odmaknjenem laboratoriju, saj Jezus večino svojega javnega delovanja preživi na poti, torej med ljudmi. Sveti oče je nato 23. februar razglasil za Dan molitve in posta za mir.
Dejavna vera se »ne zadovolji s sprejemanjem Božjih darov, temveč se po zgledu Petrove tašče takoj podviza k strežbi bližnjemu«. Po njenem ozdravljenju se bolni in trpeči ljudje iz vsega Kafarnauma nagnetejo okoli Jezusa, on pa jih tolaži in ozdravlja.
Jezus po papeževih besedah ni prinesel odrešenja v neki laboratorij in tudi njegovo oznanilo se ne dogaja v zaprtem, od ljudi odmaknjenem laboratoriju. Jezus večino svojega javnega delovanja preživi na poti, torej med ljudmi in oznanja evangelij ter ozdravlja tako telesne kot duhovne rane. Sredi množice se tako pozno v noč konča tista sobota. In kaj Jezus naredi za tem? Še pred zoro naslednjega dne se skrivaj umakne iz mesta v samoto in moli. »Jezus moli,« je poudaril sveti oče in s tem nakazal pot tudi za nas. »Evangelij oznanjati na poti in se umikati v samoto je tudi danes izziv za vso Cerkev,« je poudaril.
Po opoldanski molitvi in blagoslovu je papež Frančišek oznanil: »Zaradi širjenja tragičnih konfliktnih situacij po različnih predelih sveta vabim vse vernike na poseben Dan molitve in posta za mir, in sicer 23. februarja, na petek prvega postnega tedna. Namenili ga bomo predvsem za prebivalce Demokratične republike Kongo in Južnega Sudana. Kot ob drugih podobnih priložnostih vabim tudi brate in sestre, ki niso katoličani in ne kristjani, naj se pridružijo tej pobudi na način, ki se jim zdi najbolj primeren. Vendar pa bomo vsi skupaj! Naš nebeški Oče vedno prisluhne svojim otrokom, ki v bolečini in stiski vpijejo k Njemu, ki zdravi potrte v srcu in obvezuje njihove rane (Ps 147,3). Resno vse pozivam, da bi prisluhnili temu kriku in bi se v svoji vesti pred Bogom vprašali: ’Kaj lahko za mir storim jaz?’ Prav gotovo lahko molimo; vendar ne le to! Vsakdo lahko, kolikor je od njega ali od nje odvisno, konkretno reče nasilju ’ne’, saj so zmage, ki jih dosežemo z nasiljem, lažne zmage, medtem ko delo za mir koristi vsem!«
