Papež sproža preiskavo o čilskem škofu Barrosu

Cerkev po svetu | 01.02.2018, 12:51 Marta Jerebič

Potem ko so protesti proti čilskemu škofu Barrosu, ki naj bi prikrival spolne zlorabe svojega mentorja, zasenčili papežev obisk v tej državi, se je Frančišek odločil, da v Čile pošlje svojega odposlanca. Predsednik vatikanske skupine, ki se ukvarja s pritožbami duhovnikov, obtoženih spolnih zlorab, malteški nadškof Charles Scicluna, se bo sestal s tistimi, ki so pokazali svojo pripravljenost, da razkrijejo podatke, ki jih imajo, je zapisal vatikanski tiskovni urad.

Nadškof Scicluna o svoji misiji v Čilu ne želi govoriti v intervjujih, za ameriški portal Crux je dejal le, da je njegova dolžnost poslušati. Je pa predsednik čilske škofovske konference, Cristian Contreras Villarroel, objavil izjavo, v kateri je zapisal, da imenovanje kaže na to, da papež res želi prisluhniti in biti blizu realnosti in izzivom čilske družbe in Cerkve.

Scicluna je bil pred imenovanjem na Malti 10 let pravdnik oziroma tožilec urada Kongregacije za nauk vere, ki se ukvarja s spolnimi zlorabami s strani duhovnikov. Iz tistega časa je tudi njegova izjava, da mora Cerkev na obtožbe o spolnih zlorabah odgovoriti jasno, ne sme se odzivati počasi, z molkom ali represijo.

Tudi po imenovanju za malteškega nadškofa še nadaljuje delo na tem področju, med drugim ga je papež Frančišek leta 2015 poslal na Škotsko, da bi zbral pričevanja proti kardinalu Keithu O’Brienu, ki je odstopil, potek ko je priznal spolne zlorabe. Posledično mu je Vatikan odvzel pravice in privilegije, ki izhajajo iz kardinalskega naziva.

Čilski škof Barros sam ni zlorabljal, obtožujejo ga, da je vedel za zlorabe svojega mentorja, Fernanda Karadime, kar pa sam zanika. Papež Frančišek ga zaenkrat brani, a to bi se lahko po Sciclunovih preiskavah tudi spremenilo.

Portal Crux piše, da se zdi, da je papež v tem primeru slabo informiran. Ena od žrtev Karadime je namreč na sodišču pričala, da je bil Barros priča zlorabam in ni storil ničesar. Čilski kardinal Francisco Errazuriz, član sveta kardinalov, ki papežu svetujejo pri reformi, pa ni verjel Karadimovim žrtvam in je preiskavo zakopal v predal, dokler je ni bil prisiljen znova odpreti, ko je stvar postala javna.

Lahko se je torej zgodilo, da je kdorkoli, ki ni verjel žrtvam ali je hotel zaščititi Barrosa, izločil pričevanja žrtev iz poročil ali vanje podvomil, še preden so sploh prišla do papeža.