Ustavni sodnik Jaklič v Celju o neizpolnjenih predpogojih demokracije
Več kot 140 ljudi je sinoči pri sv. Jožefu v Celju prisluhnilo predavanju ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V ospredje je postavil vprašanje, ali je Slovenijo pravična domovina. Predstavil je svoj pogled na posamezne sestave ustavnega sodišča. Predavanju je poleg številnih obiskovalcev prisluhnil tudi celjski škof Stanislav Lipovšek in poslanec državnega zbora Vinko Gorenak.
Spregovoril je o ustavnem sodišču in kako to skozi zgodovino prispevka k pravični domovini. Ustavno sodišče po njegovih besedah stremi k temu, da bi bila domovina čimbolj pravična in demokratična. »Ideja demokracije predpostavlja, da država ljudi in državljani eden drugega spoštujemo z enakim spoštovanjem. Da v sami startni poziciji nimamo načela, da je nekdo privilegiran, drugi pa zapostavljen ampak, da smo v startnih pozicijah vsi enaki oz. bi vsaj morali biti. To je del bistva načela pravičnosti.«
Nato se je ustavil pri delu posameznih sestavov ustavnega sodišča. Za prvega je dejal, da je opravil pomembno vlogo pri prehodu iz totalitarnega v demokratičen sistem, kljub temu pa mu seveda ni uspelo urediti vseh področij. »V končni fazi se je določenih ključnih področjih zgolj dotaknila, ni jih pa razčistila do te mere, da bi lahko za prihodnji razvoj naše države prispevali še več in da se danes nebi soočali z določenimi resnimi problemi. V mislih imam npr. svobodo in pluralizem na področju medijev, svobodo in pluralizem na področju izobraževanja, visokega šolstva in izobraževanja na splošno. Dejanska svoboda, enake možnosti in pluralizem na teh področjih. Potem predpogoji neodvisnega pravosodja; pravosodje mora vedno in vselej v svobodni in demokratični družbi delovati neodvisno in imeti zaupanje ljudi, tudi tukaj po mojem mnenju prva sestava ni naredila vsega, kar bi bilo potrebno in vprašanje je, če se je sploh dalo.«
Nadaljeval je, da je izobraževanje eden najmočnejših medijev. »Tam se brusi glave od majhnega do zrelega človeka. Od vrtca do univerze in to ves čas. Vprašati se moramo ali imamo zadeve urejene ne zgolj na področju svobode izražanja v ožjem smislu ter medijev ampak tudi na področju izobraževanja. Videli smo pred nekaj meseci, saj to še traja, da na tem področju potekajo precejšnja trenja. Po mojem mnenju je razlog, zakaj je temu tako, ker gre za strateško področje, za vprašanje večje pluralizacije na eni strani in za vprašanje ohranitve obstoječega stanja na drugi.«
O drugi sestavi ustavnega sodišča je dejal, da ni nadaljevala na tistih področjih, kjer prva ni storila dovolj. »Druga sestava po moji oceni ni več zaznavala tega problema kot vprašanja demokratizacije, kot nujnega cilja, ki naj ga ponotranji tudi ustavno sodišče. Mislim, da je bila druga sestava bolj naklonjena neki drugi viziji bolj minimalističnega pristopa k sojenju v kazenskih, civilnih in upravnih primerih, ni pa zaznavala toliko teh ključnih predpogojev za bolj oster in hiter prehod od nedemokratičnega v resnično demokratičnem sistem.«
Podobno je ocenil tudi začetek tretje sestave ustavnega sodišča, ki je bila prav tako sestavljena z mislijo večinskega imenovanja takšnih, ki bi bili bližje viziji politike, ki je sodnike imenovala. »A vendar se je zgodilo nekaj zanimivega, namreč te ideje o katerih govorimo - demokratizacija, pravičnost domovine, enako spoštovanje - so s svojo moralno močjo vseeno prodirale same zase tudi preko glav posameznikov te tretje sestave ustavnih sodnikov. Celo tako daleč, da je na koncu morda za kakšen glas večina na tem sodišču v tretji sestavi pretehtala v prid po viziji, kot je bila v primeru prve sestave. Takšni viziji, ki je intimno ponotranjila, da je v Sloveniji nekaj hudo narobe in je skušala na svoj način preko primerov, ki so jih na sodišče dobili, to zavestno popravljati.«
Ddr. Jaklič kljub kritiki ostaja optimist.
