Leta 1952 so v teh dneh že kidali

| 28.01.2018, 08:22

Po včerajšnji izredno topli in sončni soboti se mnogi sprašujejo, kaj se dogaja z letošnjo zimo, predvsem starejši pa opominjajo na leto 1952, ki je postreglo z eno najbolj izrazitih zim z izjemno debelo snežno odejo. Kot je v današnjem jutru povedal dežurni prognostik Brane Gregorčič pa računski modeli kažejo, da bo tudi letos februar bolj zimski od januarja.

Ob spominih na zimo vseh zim se najpogosteje omenja obilno sneženje od 13. in 15. februarja 1952. V Ljubljani so takrat izmerili skoraj meter in pol snega in takratne oblasti so posledično razglasile celo mobilizacijo, da bi vsaj za silo vzpostavile prehodnost poti. Maršal v Beogradu naj bi ob tem norel in klical slovensko vlado na zagovor, starejši pa se spominjajo šale, ki je takrat krožila med ljudmi, da so Marikotu, ki je maršala spraševal, kaj naj stori, bilo sporočeno: »Nek se pohoda...!«

Veliko snega že konec januarja 1952

A malokdo se spomni, da je oblino sneženje leta 1952 prinesel že konec januarja. Pogled v arhivske podatke ARSO kaže, da se je 28. januarja 1952 končal prvi val obilnega sneženja, sledila pe je ena najbolj mrzlih noči. V Logu pod Mangartom je takrat višina snega dosegla kar 164 cm, v Dražgošah so ga namerili 132 cm, v Mojstrani 110 cm, v Logarski Dolini 108 cm, v Bovcu 97 cm, v Ljubljani 80 cm, na Mostu na Soči 63 cm, v Mariboru 57 cm in v Radečah 50 cm snega.

Čez dan se je zjasnilo, zaradi svežega snega ter suhe in hladne zračne mase pa se je v sledeči noči marsikje zelo močno ohladilo. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperatura s popoldanskih 0,8 °C do naslednjega jutra zdrknila do -25,2 °C, v Murski Soboti je bil zabeležen padec z 2,4 °C na -22,6 °C, na Rudnem Polju z -4,0 °C na -29,0 ° in v Celju z 2,3 °C na -21,6 °C. V Babnem Polju se je od 14. ure popoldne do jutra ohladilo z -2,1 °C na -30,6 °C.

Leta 1979 pa hudourniške poplave

Podatki ARSO pa postrežejo še z eno vremensko zanimivostjo, ki se je zgodila konec januarja 1979. Zaradi narivanja zelo vlažne zračne mase na gorske pregrade ob močnem jugozahodnem vetru je močno deževalo, v visokogorju pa snežilo. Na številnih postajah je bil dosežen rekord v dvodnevni višini padavin, zato je marsikje prišlo do močnih hudourniških poplav.

V Ukancu v Bohinju je opazovalec izmeril kar 541 mm dežja, podobno je bilo v Plužni pri Bovcu s 540 mm dežja, v Kobaridu je padlo 458 mm, na Zgornjem Jezerskem 381 mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 303 mm, v Čepovanu 219 mm, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 218 mm in v Logatcu 201 mm padavin. V istem obdobju je bilo v osrednji Sloveniji padavin malo, ponekod na vzhodu pa sploh ni deževalo, je še zapisano v arhivu vremenskih opazovanj na ARSO.