Kitajska zastava
Vatikan: Ni razhajanj med papežem in njegovimi sodelavci v zvezi s kitajskim vprašanjem
Cerkev po svetu Marta Jerebič
V zadnjih dneh se je znova pojavilo več novic o vatikansko-kitajskih odnosih, zlasti o tem, da naj bi se stališča in dejanja v zvezi s tem med papežem in njegovimi sodelavci razlikovala. Vatikanski tiskovni predstavnik Greg Burke je v včerajšnji izjavi za javnost zatrdil, da ni neskladij. Izjava sledi javnemu pismu, ki ga je na Facebooku objavil upokojeni hongkonški škof, kardinal Joseph Zen. Ta Vatikan obtožuje, da razprodaja Katoliško Cerkev na Kitajskem, ker naj bi Sveti sedež domnevno dva škofa podzemne Cerkve pozval k odstopu, da bi naredila prostor kandidatom, ki jih je odobrila kitajska vlada.
86-letni kardinal Zen ima dolgo zgodovino v zagovarjanju trdega pristopa Rima do kitajskih oblasti. Sporno je predvsem vprašanje imenovanja škofov, kar Peking ocenjuje kot notranjo zadevo.
Po poročanju agencije Asianews naj bi Sveti sedež oktobra dva škofa iz škofij Shantou in Mindong pozval k odstopu, da bi naredila prostor vladno priznanim škofom. Na prošnjo kardinala Zena je to vprašanje v pogovoru s papežem sprožil nekdanji tajnik Kongregacije za evangelizacijo narodov, sedaj nuncij v Grčiji, nadškof Savio Hon Tai Fai. Frančišek naj bi bil presenečen in je obljubil, da bo zadevo preučil. A ker naj bi vatikanska delegacija decembra ob obisku v Pekingu znova zahtevala odstop škofov, se je kardinal Zen odločil, da odpotuje v Rim.
Papež ga je sprejel 12. januarja in mu pojasnil, da je svojim sodelavcem naročil, naj ne ustvarjajo novega primera Mindszenty. S tem je mislil na madžarskega kardinala Józsefa Mindszentyja, ki je 7 let preživel v zaporu, v času revolucije leta 1956 pa mu je uspelo pobegniti na ameriško veleposlaništvo. Sveti sedež mu je na pritisk madžarske vlade naročil, naj zapusti državo, imenoval pa je njegovega naslednika, ki je bil všečen komunistični oblasti.
To bi po besedah kardinala Zena moralo potolažiti kitajske katoličane, a sam je na Facebooku nadaljeval z napadom na Sveti sedež, in zapisal, da Vatikan prodaja Katoliško Cerkev na Kitajskem.
Kardinal Zen že dlje časa vodi takšno medijem všečno kampanjo, ki Vatikan prikazuje, kot da žrtvuje kitajske katoličane za diplomatske uspehe. Hkrati ustvarja vtis, da vatikanske politike do Kitajske ne moremo pripisati latinskoameriškemu papežu, ki ne razume kitajskega vprašanja in je slabo obveščen s strani svojih sodelavcev.
V ta kontekst prihaja izjava tiskovnega predstavnika Grega Burka, ki je zanikal kakršnokoli razhajanje med papežem in njegovimi sodelavci, ki so pristojni za odnose s Kitajsko. Po njegovih besedah je papež v zvezi s tem v stalnem stiku s svojimi sodelavci, ki ga zvesto in podrobno obveščajo o položaju katoliške Cerkve na Kitajskem ter o korakih v dialogu med Svetim sedežem in Ljudsko republiko Kitajsko. Zato je presenetljivo in obžalovanja vredno, da se znotraj Cerkve širijo drugačne informacije, ki povzročajo le zmedo in nesporazume, je še zapisal Burke.
Odziv Parolina
Na zadevo se je v pogovoru za italijanski dnevnik La Stampa odzval tudi vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Po njegovih besedah je legitimno imeti različne poglede na to, kako pristopiti h Kitajski, vendar pa nobeno osebno stališče ne more biti edina razlaga, kaj je dobro za kitajske katoličane. Dodal je, da vatikanska pogajanja potekajo na podlagi dveh smernic: konstruktivni odprtosti za dialog in zvestobi pristnemu izročilu Cerkve.
