ZDA Jeruzalem priznale za glavno mesto Izraela
Svet | 07.12.2017, 09:05 Petra Stopar
Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči podpisal odlok o selitvi veleposlaništva ZDA iz Tel Aviva v Jeruzalem, s čimer je slednjega priznal za prestolnico Izraela. Mednarodna politika, med njimi tudi ameriške zaveznice, se na odločitev odziva z obsodbami in zaskrbljenostjo. Varnostni svet Združenih narodov se bo jutri sestal na nujnem zasedanju. Kritike se vrstijo tudi s strani predstavnikov Katoliške Cerkve.
Že včeraj se je papež zavzel za ohranjanje statusa quo. Član vatikanskega dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju in nekdanji stalni predstavnik Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi msgr. Silvano Tomasi je za Radio Vatikan dejal, da je treba okrepiti prizadevanja za mir. Znova je podprl stališče Svetega sedeža o dveh neodvisnih državah, judovski in palestinski. Jeruzalem pa mora ostati dostopen trem monoteističnim religijam. Kršenje tega bi sprožilo novo nasilje, česar pa se moramo po Tomasijevih besedah izogibati na vsak način. Tudi krščanski voditelji v Jeruzalemu so v odprtem pismu Trumpu zapisali, da ima priznanje Jeruzalema za prestolnico Izraela lahko resne posledice za regijo.
Po sinočnjih reakcijah, med drugim generalnega sekretarja Združenih narodov ter Egipta, Jordanije, Turčije, Sirije in Irana, so se ponoči oglasili še številni drugi. Vodja Hamasa Ismail Hanija je poudaril, da odločitev ne bo spremenila zgodovinskih in geografskih dejstev. "Palestinsko ljudstvo ve, kako bo ustrezno odgovorilo na degeneracijo svojih čustev in svetih krajev," je zapisal v izjavi. Ismail Radvan, visoki predstavnik Hamasa, je medtem v Gazi pred novinarji dejal, da je Trump "odprl vrata pekla za ameriške interese v regiji". Arabske in muslimanske države je pozval k prekinitvi gospodarskih in političnih odnosov z ameriškimi veleposlaništvi in k izgonu ameriških veleposlanikov iz svojih držav.
Saudova kraljevina je potezo Bele hiše označila kot "neupravičeno in neodgovorno" ter v nasprotju z "zgodovinskimi in trajnimi pravicami palestinskega naroda", Trumpa pa pozvala, naj jo prekliče. Turški premier Binali Jildirim je Trumpa označil kot neodgovornega, saj da je v bližnjevzhodni regiji "odprl Pandorino skrinjico".
"Zvezna vlada tega stališča ne podpira, saj je treba status Jeruzalema izpogajati v sklopu rešitve dveh držav," so sporočili iz urada nemške kanclerke Angele Merkel. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je poleg tega ocenil, da Trumpova odločitev predstavlja veliko tveganje, da se bo konflikt med Izraelom in Palestinci zdaj še zaostril.
"EU vse akterje na kraju samem in v regiji poziva k miru in zadržanosti, da se prepreči zaostrovanje," je pozvala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in izrazila globoko zaskrbljenost. "Ta odločitev krši mednarodno pravo in vse resolucije ZN. Za vsako ceno moramo preprečiti nasilje," je bil medtem sinočnji odziv francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Tudi britanska premierka Theresa May je bila jasna, da se njena vlada z odločitvijo Trumpa ne strinja, saj ta nikakor ne bo pripomogla k bližnjevzhodnim mirovnim pogajanjem. Italijanski zunanji minister Angelino Alfano je podobno sporočil, da so v Rimu "alarmirani" in obenem zavezani "evropskemu in mednarodnemu konsenzu".
Osem držav je poleg tega že zahtevalo sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN zaradi Trumpove poteze in ta je tudi že bila sklicana. Potekala bo v petek zjutraj po lokalnem času oziroma ob 16. uri po srednjeevropskem času, poročajo tuje tiskovne agencije. Na seji bo med drugim zbrane nagovoril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Ta je že sinoči ostro kritiziral Trumpa in posvaril, da "načrta B" ni ter da je dogovor o Jeruzalemu moč doseči izključno z neposrednimi pogajanji med Izraelom in Palestinci.
Resno zaskrbljenost nad določitvijo Jeruzalema za izraelsko prestolnico je že sinoči izrazilo tudi slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve. Odločitev škoduje prizadevanjem mednarodne skupnosti v iskanju rešitve izraelsko-palestinskega konflikta, je poudarilo. Slovenija tako od izraelske kot palestinske vlade pričakuje "proaktivne in pozitivne korake k vzpostavitvi pogojev za ponovni zagon pogajanj". Od vseh ostalih akterjev mednarodne skupnosti pa Slovenija pričakuje "odgovoren in usklajen pristop, ki bo v konstruktivno podporo mirovnemu procesu in rešitvi dveh držav", so še zapisali na MZZ.
Uresničitev ameriškega zakona iz leta 1995, ki vladi nalaga selitev veleposlaništva v Jeruzalem, a so z njo doslej odlašali vsi Trumpovi predhodniki, je pričakovano naletela na navdušenje v ameriškem kongresu, kjer ima Izrael več zaveznikov, kot jih je imel prejšnji predsednik Barack Obama. Republikanci niso zamudili priložnosti za izrekanje pohval Trumpovi zunanji politiki. Potezo so hvalili kot že zdavnaj potrebno in ponavljali Trumpova zagotovila, da to, kar je storil, z ničimer ne ovira mirovnih prizadevanj.
