Pogovor o: drugi tir da, zakon ne!
Slovenija Tanja Dominko
V nedeljo, 24. septembra, bomo imeli volivke in volivci priložnosti izreči se o zakonu o drugem tiru. Gre za zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Nekateri menijo, da zakon prinaša tveganja izvedbene, javnofinančne in korupcijske narave, podporniki menijo, da je gradnja 2. tira nujna, z njo pa tudi zakon, ki je bil sprejet.
V studiu smo soočili dva podpornika in dva nasprotnika zakona. Direktor projektov na Družbi za razvoj infrastrukture Bojan Cerkovnik je uvodoma poudaril, da projekt moramo izpeljati, saj če ga ne, se bo zadeva zavlekla za skoraj desetletje. Obstoječi tir je preobremenjene, trasa, ki je bila zastavljena že leta 2005, pa da je pravilna in okolju prijazna. Metod Dragonja, 2TDK, je prav tako izpostavil časovne omejitve, ki so jim zavezani. Poslanec SDS Ljubo Žnidar je dejal da je zakon škodljiv, nenavaden in nekakšen unikum, saj ne pozna primera, da bi za vsak projekt pripravili svoj zakon. Damir Josipovič, Krščanska demokratska stranka, pa je poudaril, da mora biti nova proga dvotirna, trasa, ki jo načrtuje vlada, pa je po njegovem mnenju nevarna in ogroža ljudi.
V oddajo smo želeli povabiti tudi predstavnika Slovenskih železnic, njihov direktor Dušan Mes je doslej že opozoril, da je obstoječi tir med Divačo in Koprom najbolj zasedena enotirna proga v Evropi s tovornim prometom, torej drugi tir potrebujemo, a vabilu v oddajo se niso odzvali.
Ker je vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič ves čas poudarjal, da je treba državne investicije graditi ceneje, hitreje in na pošten način, je bilo na mestu vprašanje za direktorja projektov na Družbi za razvoj infrastrukture Bojana Cerkovnika, kaj meni o ostalih različicah, doslej naj bi jih primerjali že sedemnajst. »Treba je vedeti, kako poteka umeščanje v prostor v Sloveniji. Bojim se, da je pogumno govoriti, koliko bi neka druga varianta stala, čeprav ne vemo, ali gre v prostor ali ne.« Kot je pojasnil, se z drugim tirom na DRI-ju ukvarja 70 ljudi, a ne polni delovni čas. Povsem predani pa so mu trije, štirje.
Metod Dragonja, 2TDK, je spregovoril o ceni projekta: »Vrednost gradbenih del s širitvijo servisnih cevi v polni profil, a brez tega, da je to polna dvotirna proga, znaša 961 milijonov evrov. Ta številka bo lahko dokončna, ko bodo izdelani projekti za izvedbo. Pridobljena so sredstva deloma za pripravljalna dela v višini 44 milijonov evrov, vložena je vloga za sofinanciranje ključnih inženirskih objektov, sedmih tunelov, za katere na evropskem razpisu pričakujemo 100 milijonov nepovratnih sredstev. V pripravi je vloga za kohezijska sredstva, morali bi pridobiti okoli 80 milijonov sredstev. To je ključni pogoj, da se projekt lahko kvalificira pri ostalih, ki bodo finančno sodelovali pri projektu. To so banke- Evropska investicijska banka in zaledne države, ki so predvidene, da bodo vstopile v projekt.« Spregovoril je o strukturi virov. »Predvideno je, da 20 odstotkov predračuna pokrije Slovenija iz proračuna, s kapitalskim vložkom podjetja, do 20 odstotkov pokrijejo zaledne države, 25 odstotkov nepovratnih sredstev, 30 odstotkov posojil finančnih institucij, okoli pet odstotkov pa je sredstev, ki so bila v preteklosti že angažirana s strani proračuna.«
Damir Josipovič, KDS, je poudaril, da cena ni dokončna, 961 milijonov sredstev je preveč denarja za gradnjo enega samega tira. »Obstajajo cenejše variante.« Po njegovem bi bilo smotrno, da bi se položilo tire ob obstoječi tir Divača – Koper v delih, kjer to ni sporno. »Pridemo na 360 milijonov evrov!« Cerkovnik je tak predlog označil kot nesprejemljiv, saj bi terjal zaustavitev prometa v času gradnje na celotni obstoječi trasi, kar pa iz gospodarskega vidika ni mogoče.
Medtem pa za Ljuba Žnidarja, SDS, trasa projekta ni sporna, pač pa predvideno financiranje. »Sam ne vidim problema, na kakšen način bo vlada zaprla finančno konstrukcijo, pač pa je bistveno vprašanje, po kakšni ceni bomo dobili denar, s katerim bomo gradili drugi tir. Tu je treba poiskati najbolj racionalne rešitve.«
Sporna se mu zdi tudi vrednost investicije. »V tem trenutku imamo veljavno gradbeno dovoljenje za en tir. Mi smo bili prvi, ki smo opozorili, da je za ta denar neracionalno graditi en sam tir.« Sam meni, da je vlada v zakonu že opredelila številko vrednosti projekta, v javnosti pa hkrati kroži veliko različnih variant. »Razlika od najvišje do najnižje vrednosti je več kot milijardo, kar je neresno.« Sami se sprašujejo, zakaj niso počakali do končne variante projekta in zakaj se z zakonom določa vrednost? »To je nesprejemljivo.« O sporni plati zakona, o katerem bomo glasovali v nedeljo, pa je dejal: »Z lune se vidi, da je zakon prefinjena pravna podlaga za finančne mahinacije na tem projektu, ki jih bo imel koncesionar, nedotakljivi koncesionar, za obdobje 45 let. Ne gre za davkoplačevalski denar, ampak vsa odgovornost gre preko državnega proračuna. Tudi se še ne ve, kakšne bodo nove davščine za pretovor v Luki Koper in povečane cestnine za tovornjake.«
Poudariti velja, da tudi če zakon v nedeljo pade, to še ne pomeni konca projekta. »Potrebno je nadaljevati z gradnjo drugega tira, seveda z dvema tiroma, zakon pa razveljaviti,« je ob koncu še dejal Ljubo Žnidar, SDS.
