Člani Metropolitanskega cerkvenega sodišča o nezvestobi kot ničnostnem razlogu
Metropolitansko cerkveno sodišče v Mariboru je na začetku novega pastoralnega leta pripravilo študijski dan za svoje člane. Sodnike in druge člane cerkvenega sodišča je pozdravil nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Nadškof se je v svojem pozdravu vsem zahvalil za nesebično služenje ljudem, še posebej tistim, ki živijo v tako imenovanih »nepravilnih primerih« (npr. ločenim in znova poročenim itd.). Člane metropolitanskega sodišča je povabil, naj se skrbno poglabljajo v dokumente cerkvenega učiteljstva, ker je študij kanonskih razprav velikega pomena za poglobitev čutenja s Cerkvijo (sentire cum Ecclesia). V tem pogledu so dragoceni študijski dnevi in pogovori o perečih vprašanjih kanonskega prava.
Na študijskem dnevu sta spregovorila najprej Sebastijan Valentan na temo Nezvestoba kot ničnostni razlog ter Stanislav Slatinek o razlagah Papeškega sveta za zakonska besedila na nekatera pereča pravna vprašanja.
Valentan je v svojem predavanju poudaril, da ima zakonska zvestoba svoje mesto že v desetih božjih zapovedih, kjer je rečeno: Ne prešuštvuj. Zvestoba je najprej izraz božjega zakona, postane pa seveda bistvena lastnost zakona v svoji pravni razsežnosti. Eden od razlogov za razglasitev ničnosti zakona je izključitev dobrine zvestobe (bonum fidei). Ta tematika je v zadnjih letih zelo navzoča v sodbah Rimske rote. Kdor je v trenutku sklenitve zakona s pozitivnim dejanjem volje izključil obveznost zvestobe, je sklenil neveljaven zakon. Sodna praksa Rimske rote razlaga, da zvestobe ne izključi le tisti, ki ima poligamne namene, ampak tudi tisti, ki v trenutku sklenitve zakona izključi obveznost zvestobe svojemu zakoncu (od 1963 dalje coram De Jorio). Potrebna je torej zavestna izključitev zvestobe v trenutku zakonske privolitve. Zakon se lahko razglasi za ničnega samo takrat, kadar oseba zavestno izključi dolžnosti zvestobe svojemu sozakoncu. Pri tem je pomembno, da sprejemanje dolžnosti zvestobe in njeno izvajanje v zakonu ni ista stvar. Neizpolnitev dolžnosti zvestobe nujno še ne kaže na njeno izključitev v trenutku sklenitve. Potrebno je ugotoviti, kakšna je bila dejanska volja sklenitelja. Obstoj zveze s tretjo osebo pred in/ali po poroki še ni dovolj, da bi lahko nek zakon razglasili za ničnega. Samo v primeru, ko zakonec zavestno odklanja zvestobo drugemu zakoncu, lahko govorimo o izključitvi dobrine zvestobe, je poudaril predavatelj.
V drugem delu je Slatinek predstavil dvanajst odgovorov Papeškega sveta za zakonska besedila, na nekatera pravna vprašanja, ki so jih zastavili kleriki iz različnih delov sveta. Z odgovori na pereča pravna vprašanja (glede splava, sestave škofovega sveta, oblasti metropolita, svobodne izbire odvetnika ali zastopnika, praktičnih primerov ozdravitve zakona v korenini itd. ) Papeški svet pomaga krajevnim Cerkvam in cerkvenim sodiščem, da si oblikujejo enotno mnenje, kako je v posameznih primerih potrebno razlagati cerkvene zakone.
Vir: Nadškofija Maribor
