Msgr. Trstenjak na srečanju PRO: Z molitvami vztrajati do konca
Srečanja PRO Petra Stopar
Z dopoldansko sveto mašo v župnijski cerkvi na Polenšaku se je začelo 44. srečanje Prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče, ki smo ga tokrat združili z Lűkarskim praznikom v Dornavi. V nagovoru po evangeliju je glavni urednik radia msgr. Franci Trstenjak poudaril pomembnost močne vere, potrpežljivosti in zaupanja v Jezusovo uslišanje. Spomnil je tudi na aktualnost razmišljanj pokojnega jezuita p. Franca Cerarja o domovini, ki jo mučijo hudi duhovi.
Msgr. Franci Trstenjak se je v začetku pridige navezal na današnji evangeljski odlomek, ki nam po njegovem mnenju podaja »zelo konkretno podobo Jezusovega nauka, močno spodbudo, kako je potrebno v življenju prositi, iskati in trkati«.
Opisal je, kako se je Jezus odpravil v tuje kraje, v poganske dežele, da bi v svoj »hlev« pripeljal tudi tamkajšnje »ovce« (Jn 10,16). Tam ga je za pomoč, potem ko ga je prepoznala kot Odrešenika, prosila neka kanaanska žena, ki je imela bolno hčer. Medtem ko je bil za razliko od prejšnjih dogodkov v prošnjah za ozdravitve bolnikov »takoj ustrežljiv«, se za to ženo tedaj ni zmenil, je razložil Trstenjak. Kljub temu ga je žena še naprej prosila, vztrajala je pred njim in ga prosila, naj se usmili nje in njene bolne hčere. In bila je uslišana.
Zakaj je Jezus z uslišanjem tako dolgo odlašal? »Na naša ugibanja in morda celo začudenje nam odgovarja sveti Janez Krizostom, ki je zapisal: zgodba kanaanske žene nas uči, da Jezus ni odlašal z darom, ker bi njo zavračal, ampak da bi vsem nam pokazal ženino potrpežljivost. Ko bi namreč takoj na začetku podelil dobrino, ne bi spoznali kreposti in moči tiste žene. Jezus nam v kanaanski ženi pokaže zgled, kako močna in globoka mora biti naša vera, ki spodbuja našo vztrajnost. Ker je žena vedela, kdo je Jezus, jo ni razočaral Jezusov molk in njegovo ravnanje. To jo je še bolj utrdilo v svojem prepričanju, da ima prav, ko Jezusa prosi pomoči, in da mora v tej svoji goreči prošnji vztrajati do konca,« je pojasnil Trstenjak in vse spodbudil, da moramo tudi mi s svojimi molitvami vztrajati do konca, saj tudi vemo, kdo je Jezus in kaj zmore. Tudi, če mislimo, da nas Bog ne sliši, ne smemo obupati, saj kot pravi Trstenjak, bomo tako kot kanaanska žena na koncu za svojo vztrajnost, za neizmerno zaupanje obilno poplačani.
V drugem delu pridige je glavni urednik Radia Ognjišče s prisotnimi poslušalci in verniki v cerkvi ter pred cerkvijo delil razmišljanje pokojnega jezuita p. Franca Cerarja iz leta 1990, še iz časa pred samostojnostjo Slovenije. Tedaj je p. Cerar našo domovino primerjal z deklico, ki jo muči hudi duh, njena mati, ki zanjo prosi, pa smo mi vsi, ki jo imamo radi in zanjo molimo. Zapisal je, da domovino muči duh samouničenja v podobah splavov, odvisnosti od mamil, pa tudi duh nesloge in sovraštva in drugi duhovi, zaradi katerih Slovenke in Slovenci odhajajo v tujino, namesto njih pa sem prihajajo tujci.
Toda, kot povzame Trstenjak Cerarjeve besede, mati deklice je imela izredno močno vero, ki je deklico z Jezusovim posredovanjem rešila hudega duha. Zato se je ob sklepu nagovora glavni urednik vprašal: »Bo naša vera dovolj močna, da bo sposobna Jezusa spraviti v občudovanje, našo domovino pa rešiti hudega duha?«
