Na Brezjah še velik potencial za razvoj romarskega turizma
Osrednje slovensko romarsko središče na Brezjah, kjer se je ob minulem velikem šmarnu znova zbralo več tisoč vernikov, vsako leto obišče od 250 tisoč do 300 tisoč ljudi. Med njimi je vse več tujcev, možnosti za razvoj romarskega turizma pa so še velike. Vendar je za to potrebna ureditev primerne infrastrukture, predvsem prenočišč.
Kot je na Brezjah povedal rektor tamkajšnjega svetišča in gvardijan samostana p. dr. Robert Bahčič, po njihovih statistikah letno Marijo Pomagaj na Brezjah obišče od 250.000 do 300.000 ljudi, ki jih pritegne prav Marija Pomagaj. Podobo je leta 1814 naslikal Leopold Layer, po pričevanjih o prvih milostnih ozdravitvah leta 1863 pa na Brezje roma vedno več ljudi. "V zadnjih štirih letih je porast tujih gostov, predvsem iz Južne Koreje, pa tudi iz drugih delov Azije in Oceanije ter Evrope," je povedal Bahčič. Kot je pojasnil, so bile Brezje povabljene tudi na svetovni kongres verskega turizma v Fatimi, ki je bil marca letos, kjer so predstavili Brezje, širšo okolico in Slovenijo.
Direktorica Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt je povedala, da so v prvi polovici tega leta zabeležili že več kot 60 tujih skupin, ki so prišle na Brezje, veliko pa je tudi takih, ki pridejo brez najave v romarskem uradu. Poleg tega je vsako leto veliko romanj, ki jih pripravljajo župnije. "Veseli nas, da je letos k nam prišlo tudi veliko mladih v okviru oratorija," je izpostavila. Glavni magnet za obiskovalce je poleg bazilike in podobe Marije Pomagaj postal tudi lani decembra odprt muzej jaslic. V prvi polovici tega leta si je muzej ogledalo že več kot 10.000 ljudi, zelo pozitivni pa so tudi odzivi, je povedala Eržen Firštova in poudarila, da razstavljajo jaslice z različnih celin. Njihove uprizoritve so sicer različne, v vseh pa se odražata ljubezen in toplota, ki izhajata iz družine.
Čeprav so Brezje osrednje slovensko romarsko središče, jih pri razvoju romarskega turizma čaka še veliko dela. "Če se ozremo na tuja romarska središča, kot sta Fatima in Lurd, vidimo, kakšen multiplikativni učinek imata za celotno državo. Brezje se kot Marijino narodno svetišče veliko pogovarjamo z drugimi svetišči po Evropi, si izmenjujemo izkušnje ter vidimo še velik neizkoriščen potencial," je dejala.
Upa, da bodo tudi na tem področju lahko naredili kakšen korak naprej. Težava je predvsem pomanjkanje prenočišč. "K nam pridejo romarji peš, tako so denimo prišli tudi v ponedeljek pred današnjim praznikom, in sprašujejo, kje bi lahko prenočili," je opisal Bahčič in pojasnil, da nekaj obiskovalcev sicer lahko namestijo sestre, nekaj je tudi prostora v kampu, vendar je to premalo.
Pri nadaljnjem razvoju bo ključno sodelovanje z radovljiško občino. "Prvi korak je zagotovo sprejetje prostorskega načrta, o katerem se pogovarjamo že kar nekaj let in ki bi omogočil razvoj Brezij tudi na področjih, ki so sedaj zelo deficitarna," je povedala Eržen Firštova in izpostavila, da je romarski turizem za neko destinacijo zelo dobrodošel tudi zato, ker ni sezonski, saj obiskovalci prihajajo vse leto.
