Koruza, suša
Letošnja suša bo zagotovo presegla prag za razglasitev naravne nesreče
Letošnja suša bo zagotovo presegla prag za razglasitev naravne nesreče, je med ogledom posledic suše na območju občin Semič in Črnomelj povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. Območja, kjer poškodovanost pridelkov presega 30 odstotkov, lahko računajo na finančno pomoč iz proračunske rezerve.
Za ta območja bo po oceni škode, ki bo predvidoma znana oktobra, torej po spravilu pridelkov, pripravljen program finančne pomoči. "Posledice suše se lahko sanirajo že po samem zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, ni potreben interventni zakon, kot smo ga imeli za posledice pozebe. Ko bodo ocene narejene, se bo sprožil postopek priprave programa in pomoč za kmete, ki bo v naslednjem letu," je dejala Strniša. V primeru, da bo kmetom zmanjkovalo krme in da bodo zaradi nakupa krme v likvidnostnih težavah, Strniša predvideva tudi možnost, da bi, podobno kot pri pozebi, sprožili postopke za brezobrestne kredite za obratna sredstva. "Če se bo izkazala ta potreba, bomo zaprosili Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja Ribnica, da pripravi program kreditov za najbolj prizadete po suši," je še dodala.
Jugovzhodna regija je bila letos v suši najbolj prizadeta, saj na tem območju beležijo največji vodni primanjkljaj glede na 30-letne padavine. Junija in julija je tu padlo zgolj 40 odstotkov običajnih padavin, sušno obdobje pa se še kar nadaljuje tudi v avgustu.
Medtem so iz Agencije za okolje sporočili, da poletne suše še ni konec. Ekstremne sušne razmere še naprej ostajajo na jugozahodu države, kjer so padavine v preteklih dveh tednih le kratkotrajno osvežile površinski sloj tal, velikost vodnega primanjkljaja pa je primerljiva z izjemno sušnim letom 2003 oz. je ta večji od primanjkljajev v bližnjih preteklih sušnih letih 2013 in 2015.
Tudi na jugovzhodu in severovzhodu države so posledice suše nepopravljive. Dokaj enakomerno porazdeljene padavine v preteklih dveh tednih pa obnavljajo zaloge vode v površinskem sloju tal in postopno lajšajo sušne razmere. To bodo lahko izkoristili strniščni posevki, travinje in tudi trajne kulture. Izjeme še naprej ostajajo območja, kot na primer Bela krajina, kjer je padlo manj padavin. Četrti vročinski val je v kombinaciji s sušnim stresom in predvsem plitvimi tlemi zadal sušne posledice na koruznih posevkih tudi ponekod na Vipavskem.
Vodnatost rek po državi je mala in ustaljena, gladine podzemne vode večjega dela države so nizke, še opozarjajo na Arsu.
