Horvat: Prekmurje je velikokrat pozabljeno
Slovenija Andrej Šinko
Ob državnem prazniku, dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je za naš radio spregovoril poslanec NSi Jožef Horvat, ki je tudi pobudnik tega praznika. Poudaril je, da je Prekmurje velikokrat pozabljeno od centra države in da so za posamezne projekte potrebna intenzivnejša prizadevanja, kot če bi projekt pripravljali nekje v osrednji Sloveniji. Ob tem je dodal, da država tudi z odločitvijo, da ob državnih praznikih regionalnega pomena ne bo državnih proslav, kaže odnos do teh območij. Horvat si sicer za Prekmurje želi predvsem naložb, ki bi spodbudile ustvarjanje dobrih delovnih mest.
»Velikokrat se Prekmurci počutimo, kot da smo na robu. Tudi zdaj, ko imamo svojo državo že več kot četrt stoletja, se počutimo, kot da smo odrinjeni, kot da smo daleč od srca, od Ljubljane,« je dejal Horvat. »Politike skoraj vseh dosedanjih vlad so bile takšne, da so skorajda pozabljale na Prekmurje.« Sogovornik je sicer priznal, da so bili ob intenzivnejših prizadevanjih uresničeni tudi dobri projekti. Pri tem je omenil avtocestno povezavo, modernizacijo železniške infrastrukture in oskrbo z vodo, ki sicer še ni povsem končana.
Horvat je dejal, da Prekmurje potrebuje nova in dobra delovna mesta, ne samo takšnih, ki prinašajo zgolj minimalno plačo. Zato ga veseli, da je vlada prisluhnila njegovemu predlogu o podaljšanju ukrepov iz Zakona o razvojni pomoči pomurski regiji. Ta pomoč bo zdaj na razpolago do konca leta 2019.
»Vendar potrebujemo veliko več, potrebujemo več domačih in tujih naložb, zato ker se Prekmurje dramatično prazni. Pravzaprav smo skozi zgodovino v Prekmurju soočeni z izseljevanjem in to se dogaja tudi danes. Ne gre za kroženje možganov, na žalost gre za beg možganov. Veliko mladega izobraženega kadra odhaja v druge države, ker iščejo boljši kos kruha, ker iščejo možnosti, da si lažje ustvarijo svoje družine. Prekmurje ostaja z veliko praznimi hišami, gre za dramatičen demografski problem,« je opozoril Horvat, ki je menil, da bi se vlade na to morale odzvati. Ob tem je dodal, da je država močna toliko, kolikor je močna na svojem obrobju.
Horvat je bil zelo kritičen, ko je Pahorjeva vlada sprejela odločitev, da ob državnih praznikih regionalnega značaja ne bo državnih proslav vsako leto, ampak zgolj ob okroglih jubilejih. Prepričan je, da prav državna proslava da neko veljavo praznovanju posameznega državnega praznika. Zato upa, da bo aktualna vlada prisluhnila njegovi pobudi, da bo vsak državni praznik pospremljen z državno proslavo.
