Nekoč zdrava kmečka pamet, danes življenjska filozofija brez odpadkov

| 31.07.2017, 09:47 Rok Mihevc

Ker živimo v svetu, ki pridela vse več odpadkov, je preprečevanje njihovega nastajanja naše najprimernejše darilo Zemlji, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja. Da je mogoče spremeniti nekatere navade, trdijo vsi, ki so se odločili za življenjski slog brez odpadkov.

Začeti je treba z majhnimi koraki, nato je treba najti srednjo pot

Ko vsake toliko ob gledanju kakšnega dokumentarnega filma o okoljski in podnebni problematiki obnemimo ob prizorih o kupih nesnage, ki kazijo in uničujejo podobo našega planeta, se nekoliko zamislimo nad sabo in sklenemo, da bomo od tistega trenutka naprej ločevali smeti. A vse bolj postaja jasno, da samo reciklaža ni rešitev, da se je treba tega vprašanja lotiti drugače.

»Ločujemo že, recikliramo že, ampak to ni dovolj. Treba je zmanjšati količine odpadkov, se odpovedati stvarem, ki jih ne potrebujemo, zmanjšati porabo tistega, kar potrebujemo, ter stvari znova uporabljati in popraviti,« našteva predstavnica Ekologov brez meja Katja Sreš. Ta načela je oblikovala pobudnica življenjskega sloga brez odpadkov, Američanka s francoskimi koreninami Bea Johnson, ki se je lansko jesen na povabilo omenjenega društva mudila v Sloveniji in ob tem predstavila svojo knjigo Dom brez odpadkov. Njena uspešnica je zaradi prizadevanj naših okoljskih aktivistov na voljo tudi v slovenščini. Kot nakazuje, se pot do sveta brez odpadkov začne doma. Pri tem Johnsonova, katere štiričlanska družina na leto pridela vsega pol litra odpadkov, poudarja prizanesljivost do sebe in svojih bližnjih ter da ni treba iti v skrajnosti. Na majhne uvodne korake opozarja tudi Sreševa. Svoj vsakdan naj po njenih besedah postopoma prilagodimo filozofiji brez odpadkov in pri tem zasledujemo zdravo ravnovesje. »Naše življenje na ta račun ne sme trpeti. Treba je najti neko pametno srednjo pot.«

Po hrano kar z vrečkami iz blaga in s svojo posodo?

Ključna je sprememba v razmišljanju, da posameznik nima nikakršne moči, saj velja prav nasprotno. Prav tako moramo imeti dovolj pravih podatkov. Če je morda le nekoliko prišlo v našo zavest, da se po nakupih odpravimo s svojo vrečko iz blaga, si verjetno marsikdo le težko predstavlja, da gre na primer po riž in testenine s svojo posodo oziroma po mleko, jogurt in olje s svojo steklenico. V Sloveniji že obstaja nekaj trgovin, ki ponujajo prav to možnost – nakup hrane brez embalaže. »To počasi postaja trend,« ugotavlja Sreševa. Ob tem svetuje tudi uporabo trajnostne folije iz čebeljega voska, ki naj zamenja plastično in aluminijasto.

Se zavedamo, koliko dejansko stanejo nekakovostna oblačila?

Posebna kategorija so oblačila, saj so po besedah Sreševe prepoceni in nekakovostna. »Kolekcije se menjujejo na skoraj vsakih štirinajst dni, narekujejo nam, kaj moramo kupiti.« Zato velja ob akcijskih ponudbah razmisliti, kakšna je resnična cena oblačila, za katerega odštejemo nekaj evrov, a ga, ker se hitro izrabi, tudi hitro zavržemo. »Ključno je, da kupujemo manj, da kupujemo kakovostno, da obiščemo kakšne ’second hand’ trgovine ali si oblačila izmenjamo,« je jasna Sreševa.

Z življenjskim slogom brez odpadkov lahko celo privarčujemo

Posebna spodbuda za uresničevanje filozofije brez odpadkov gotovo prihaja iz okolice, ki se trudi razumeti. Pravzaprav brez tega ne gre, saj konkretne podpore, ki bi jo nudila država, ni. »Vse izhaja iz množice, to pomeni od spodaj navzgor, zato ne smemo čakati države.« Sreševo, ki se tudi v lastno gospodinjstvo trudi vpeljati življenjski slog brez odpadkov, veseli, ker se vse več ljudi v krogih, v katerih se giblje, zaveda, da brezglavo smetimo naš planet, zato radi sprejmejo njene dobronamerne pozive in tudi zgled. »Večinoma to požanje neko pozitivno začudenje in dodatna vprašanja.«

Sicer ni malo tistih, ki menijo, da skrb za okolje zahteva svoj čas in da tudi stane, vendar jim Sreševa zagotavlja, da je kljub hitremu tempu marsikaj mogoče in da z življenjskim slogom brez odpadkov lahko celo privarčujemo. Zaveda se, da je to težko pojasniti vsem dvomljivcem. »Tistega, ki se mu s tem ne ljubi ukvarjati, ne boš prepričal. Tako kot ne tistega, ki misli, da je prav, da ne ločuje odpadkov, saj mora za to skrbeti komunala, ki je za to plačana.« Zato vabi, naj pomislimo, kako nekakovostni živila in ostali izdelki vplivajo na naše zdravje. »Cenena hrana in tekstil škodujeta našemu zdravju. Zdravje pa je največja vrednota. Če smo zdravi, lahko že to pomeni velik prihranek.« Čeprav je sodobna družba naravnana tako, da je potrošniku kar najbolj udobno in da posega tudi po stvareh, ki jih pravzaprav ne potrebuje, v njej lahko udejanjamo prav nasprotno. »Včasih smo temu rekli zdrava kmečka pamet, danes to imenujemo ’zero waste’ način življenja,« dodaja Sreševa. »To je le ena od možnosti, s katero lahko zmanjšamo svoj odtis na Zemlji.«

Nasvete iščimo tudi prek spletnih družbenih omrežij

Podatek o količini odpadkov, ki jih na leto proizvede en prebivalec Slovenije, naše države ne uvršča v svetovni vrh, vendar strokovnjaki opozarjajo, da številka narašča. Da bi se trend obrnil, se med drugim trudijo Ekologi brez meja. »Nismo obupali in nikoli ne bomo. Opogumlja nas to, da je vse več posameznikov, ki razvijajo svoje kreativne rešitve ter se nam oglašajo in sporočajo, kaj se dogaja,« ostaja optimistična Sreševa. Številne praktične nasvete lahko poiščemo tudi na spletnem družbenem omrežju Facebook. Upravljalci skupine Dom brez odpadkov – nakupovalne navade, recepti, koristne informacije izrekajo dobrodošlico vsem, ki bi radi naredili nekaj za zmanjšanje količine odpadkov. »Že ena majhna sprememba je veliko,« pa sporočajo upravljalci skupine Dom brez odpadkov – varujmo okolje, ki je namenjena tistim, ki želijo deliti svoje izkušnje v boju proti smetenju in uničevanju Zemlje.