Papež zaskrbljen nad izidi vrha G20
Svet Petra Stopar
Medtem ko so svetovni voditelji zadovoljni z izidom zasedanja G20, ki je potekalo minuli konec tedna v Hamburgu, je nad vrhom zaskrbljen papež Frančišek. V intervjuju za sobotno izdajo italijanskega časnika La Repubblica je izrazil strah, da prihaja do precej nevarnih zavezništev med silami, ki imajo napačen pogled na svet. Do zasedanja so kritični tudi analitiki, saj menijo, da ključna vsebinska vprašanja ostajajo odprta.
Prav v času sestankov voditeljev 20 najrazvitejših držav in dan po prvem rokovanju ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina je papež Frančišek za La Repubblico po poročanju Radia Vatikan dejal, da se boji, da prihaja do precej nevarnih zavezništev med silami, ki imajo napačen pogled na svet: Amerika in Rusija, Kitajska in Južna Koreja, Putin in Asad v vojni v Siriji.
Nevarnost se po papeževem pojasnilu nanaša na migracijo. Osnovna težava v današnjem svetu je težava revnih, slabotnih in izključenih, med katere spadajo tudi migranti. Po drugi strani imamo države, kjer večina revnih ne izvira iz migracijskih tokov, ampak iz družbenih nesreč. Nekatere države nimajo veliko revežev, se pa bojijo prihoda migrantov, je dodal sveti oče. Nato je po navedbah Radia Vatikan pritrdil vprašanju novinarja, da bo Evropa morala prevzeti federalno strukturo. Ali bo postala federalna skupnost ali pa na svetu ne bo več nič veljala, meni papež.
Spomnimo, da so voditelji držav članic G20 na vrhu poudarili, da si želijo prostega globalnega trgovinskega toka in ne politike protekcionizma, ki jo zagovarja ameriški predsednik Trump. A kot pravi politični analitik Domen Kos, tudi ta kompromis nima pravih temeljev: »Na koncu so nek dogovor vseeno podpisali, kljub temu pa ni šlo brez posebnega stavka, ki ga je v sporazum vključila ameriška stran, in sicer, da so določene obrambe ekonomije vseeno mogoče s strani posameznih držav.«
O prvem srečanju Trumpa in Putina, ki sta sporočila, da sta dosegla dogovor o prekinitvi ognja med sirskimi uporniškimi in vladnimi silami na jugozahodu Sirije, pa Kos meni, da je ta dogovor zelo »minoren« del vseh dvostranskih težav ZDA in Rusije. Vsi so namreč glede Sirije pričakovali prodornejše rešitve, pa tudi glede vprašanja Ukrajine in nenazadnje ruskega vmešavanja v ameriške volitve, je v pogovoru za naš radio še dodal direktor Inštituta za politični management.
Omenjena prekinitev ognja v treh provincah na jugozahodu Sirije po navedbah tujih tiskovnih agencij velja, čeprav prihaja do posameznih kršitev. Jamstvo za spoštovanje prekinitve ognja med sirskimi uporniki in vladno vojsko naj bi dali ZDA in Rusija, kot sta se dogovorila Trump in Putin. Za varnost okrog območja skrbi ruska vojaška policija. Medtem so predstavniki sirskega režima in opozicije znova prišli v Ženevo, da pod okriljem Združenih narodov nadaljujejo iskanje rešitve za končanje državljanske vojne. Ženevski mirovni proces je sicer v zadnjem času pogosto v senci ločenih pogajanj, ki v organizaciji Rusije, Irana in Turčije potekajo v Kazahstanu.
