Ljubljanskim skavtom se je na Emonadi pridružil tudi nadškof Zore
Slovenija
Ljubljanski skavti, katerih dom se razteza od Šmarne gore do Ljubljanskega barja, tudi med mestnimi bloki, so v Bočni pri Gornjem Gradu sklenili svojo poletno dogodivščino, ki so jo poimenovali Emonada. V desetih dneh so najprej po vejah in nato še skupaj ustvarjali nove spomine. Zadnji dan je bil z njimi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Udeleženci prvega skupnega tabora vseh ljubljanskih stegov so od 20. do 30 julija potovali skozi čas. Spoznavali so Ljubljano in kaj se je z njo dogajalo v času koliščarjev, v srednjem veku, v obdobju Franceta Prešerna in vse do danes. A to ni bil edini namen Emonade. Želeli so se tudi dobro spoznati ter s tem začeti bolj enotno in povezano delovanje. Izvidniki in vodnice so bili vseh deset dni v Bočni pri Gorjem Gradu, popotniki in popotnice so tam sklenili svoj potovalni tabor, bobri in volčiči so svoj del programa preživeli pod streho v bližnji okolici ter se zadnjih nekaj dni pridružili vsem ostalim.
"Ko vas gledam na koncu tega tedna, vidim dvoje: na obrazih utrujenost, a v očeh navdušenje," je v pridigi pri slovesni sveti maši na prostem zadnji dan Emonade ugotavljal nadškof Zore. Obojega je bil vesel. "Utrujenosti zato, ker je utrujenost vedno znamenje, da časa nismo vrgli proč, ampak smo ga porabili ter rastli - tako v svoji notranji drži, svoji notranji pokončnosti kot tudi v medsebojnih odnosih, sklepanju prijateljstev in solidarnosti med seboj." Navdušenje pa po besedah nadškofa Zoreta dokazuje, da so zmogli. "Zmogli ste vse napore, zmogli ste vsa dogajanja, zmogli ste vse tisto, kar je ta teden zahteval od vas. Kadar človek zmore, takrat mu srce napolni zadovoljstvo, zadoščenje." Nadškof Zore verjame, da bodo skavti ob vrnitvi s tega tabora, oboroženi z vsemi spoznanji tega tedna, Ljubljani prinesli nekaj novega.
