9. dan 15. počitnic RO: Slovo od črnogorske obale in pot domov

Radijske počitnice | 23.06.2017, 09:54

Prišel je dan slovesa. Začeli smo ga z zahvalno mašo za počitniške dni, za ljudi, s katerimi smo se srečevali in s prošnjo za srečno pot. Po zajtrku smo vzeli kovčke in vrnili ključe. Dnevi in doživetja na peščeni plaži v Bečićih, utrinki potovanj po črnogorskem primorju in v notranjost države ter v Albanijo ostajajo v srcih. Od 15. počitnic z Radiem Ognjišče pa nam je preostlo le še sklepno dejanje: pot domov.

Ta ni nikoli dolgočasna, saj je Jadranska magistrala precej razgibana, avtocesta, ki sledi dolini Neretve, pa nam nudi veliko priložnosti za zbiranje vtisov, petje, molitev, pomenkovanje in ugibanje kam nas bodo vodile 16. radijske počitnice. Še en pogled na Lovčen, ki se dviga nad cesto proti Kotorju in zatem panoramska vožnja ob zalivu, ki ga domačinom zavida vsa Evropa. Spet je bil pod nami Dubrovnik z utrjenim srednjeveškim mestom, ki za svojim obzidjem skriva številne bisere od cerkva do palač. Znova smo šli skozi Bosno in Hercegovino z Neumom, ki se je v zadnjih desetletjih iz obmorske vasice razvil v veliko turistično naselje z Grand hotelom, ki je gostil 13. radijske počitnice. Še en pogled na neumski kanal in polotok Klek, kjer že raste konstrukcija mostu, ki bo v nekaj letih povezal celino s Pelješcem. Pozdravila nas je dolina Neretve z nasadi mandarin in južnega sadja in že smo bili na avtocesti, ki nas je ponoči pripeljala v Slovenijo.

Ob koncu lahko dodamo le, hvala Bogu in vsem, s katerimi smo se srečevali, za lepa počitniška doživetja ob čnogorski obali, v notranjosti te dežele, v Albaniji ter na poti tja in nazaj. Hvaležni smo nadškofu Alojzu Uranu, ki je s svojo besedo in petjem oblikoval duhovni počitniški utrip; hvaležni uredniku Franciju Trstenjaku, ki je v sodelovanju s Kompasom oblikoval in izpeljal počitniški program; hvaležni smo tudi voznikom, ki so nas varno pripeljali na cilj in nazaj domov; hvaležni pa tudi za potrpežljivost vseh, ki so pripomogoli, da mejne kontrole, ki jih ni bilo malo, niso načeli prijetnega počitniškega vzdušja. Iznajdljivosti vodnikov in voznikov se lahko zahvalimo, da smo včasih čakali manj časa, kot bi pričakovali. Včasih pomaga, če poveš, da se ti mudi zaradi maše, drugič mejno službo omehča nadškof s križem, najbolj pogosto pa pride prav pivo in pa hladna voda, saj so tudi policisti in cariniki žejni v vročih počitniških dneh.