Zakon o demografskem rezervnem skladu odgovor na demografske spremembe?
Slovenija |
Do sredine avgusta bo v javni razpravi predlog zakona o demografskem rezervnem skladu. Med drugim predvideva, da se bo vanj preoblikovala Kapitalska družba, skupščina bo vlada. Po besedah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman gre za odgovor na težave, povezane z demografskimi spremembami v naši državi.
Kot pojasnjuje Vraničar Ermanova, demografske spremembe v Sloveniji nakazujejo, da bi bilo brez dolgoročnih ukrepov lahko na dolgi rok ogroženo izvajanje sistema pokojninske varnosti, kot je zastavljen v zdajšnji zakonodaji. "Zato demografski sklad predstavlja dodaten vir za financiranje pokojninske blagajne, vendar ne za tekoče financiranje te blagajne, ampak šele po končanem obdobju akumulacije."
Zakon naj bi začel veljati s prihodnjim letom. Predlog kot dodatne vire določa deset odstotkov kupnin od prodaj naložb države v upravljanju Slovenskega državnega holdinga, deset odstotkov dividend od teh naložb in sto odstotkov dividend od naložbe države v Zavarovalnici Triglav. Sklad bo do vključno leta 2020 v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsako leto nakazal 50 milijonov evrov ali manj - odvisno od zneska za usklajevanje pokojnin. Nato se bo začela 20-letna doba akumulacije, ko sklad omenjeni zavod ne bo nakazoval sredstev. Po dobi akumulacije bo vsako leto nakazoval 90 odstotkov prihodkov iz upravljanja lastnega premoženja. Ob osemodstotnem donosu, ki je ciljni, ter ob upoštevanju izhodiščne vrednosti premoženja Kapitalske družbe bi kapital sklada leta 2040 znašal skoraj 10 milijard evrov.
