Jezus ob srečanju z nami začenja terapijo upanja

Cerkev po svetu | 24.05.2017, 10:47 Marta Jerebič

Papež Frančišek je pri splošni avdienci razlagal evangeljski odlomek, ki opisuje pot dveh učencev v Emmavs. Ta pot je podobna mnogim v našem življenju, ko hodimo žalostni, premagani, s sklonjeno glavo. Jezus se nam približa, a ga nismo sposobni prepoznati. Vendar pa Jezus prav v tistem trenutku srečanja začenja svojo terapijo upanja, je poudaril papež.

Kolikokrat v življenju smo upali, bili korak stran od sreče, potem pa smo se znašli razočarani na tleh. »Jezus hodi z vsemi obupanimi ljudmi, ki hodijo s sklonjeno glavo. In ko nevsiljivo hodi ob njih, jim uspe povrniti upanje,« je dejal papež in dodal, da nam Jezus govori predvsem prek Svetega pisma.

Kdor v roke vzame Božjo knjigo, ne bo našel zgodb o lahkem junaštvu, bliskovitem osvajanju. »Pravo upanje ni nikoli poceni, vedno prihaja prek porazov. Upanje tistega, ki ne trpi, mogoče niti ni pravo upanje.«

Papež je pojasnil, da je naš Bog šibka luč, ki gori v mrzlem in vetrovnem dnevu, in čeprav se njegova prisotnost v tem svetu zdi krhka, je On izbral mesto, ki ga vsi zavračamo. Ni ljubezni brez žrtvovanja.

Srečanje dveh učencev z Jezusom je bilo kratko, vendar pa je v njem celotna usoda Cerkve, je dejal papež. Zgodba nam govori o tem, kako krščanska skupnost ni zaprta v mestno trdnjavo, ampak hodi po svojem najbolj življenjskem okolju, torej cesti.

Tam srečuje osebe z njihovimi upanji in razočaranji. »Cerkev posluša zgodbe vseh, … da potem ponudi Besedo življenja, pričevanje Božje ljubezni, zveste ljubezni vse do konca. Takrat srce te osebe znova zagori v upanju.« Čeprav se nam ne zdi tako, nas Bog nikoli ne neha imeti rad, vedno hodi z nami, tudi v najbolj bolečih in groznih trenutkih, je še poudaril papež.