Kaj je skupnega papežu in Trumpu?
Svet Petra Stopar
Kot je znano, se bosta ameriški predsednik Donald Trump in papež Frančišek prvič srečala 24. maja v Rimu. Čeprav sta, sodeč po svojem odnosu do družbenih in političnih vprašanj, osebi z zelo nasprotujočimi si mnenji, pa sta si v nekaterih pogledih blizu. Tako ugotavlja katoliški novinar in urednik spletnega portala Crux John Allen.
To bo dogodek, ki ga bodo pospremila poročanja o kontrastih – na eni strani Frančišek, »mož preprostosti in ponižnosti«, na drugi Trump, »pompozna ikona«, piše urednik Cruxa John L. Allen Jr. pred skorajšnjim prvim srečanjem dveh ključnih svetovnih osebnosti. Meni, da imata kljub razlikam oba, presenetljivo, značilnosti, ki nakazujejo, da pa bi se »morda celo dobro ujela«.
Po medijih že zdaj kroži seznam tem, o katerih papež in prvi mož ZDA ne delita skupnega mnenja, kot so priseljevanje, pomoč revnim, podnebne spremembe, orožarski posli itn. Jabolko spora, besedo o katerem bi lahko naneslo v pogovoru med njima, je po Allenovem mnenju politika ZDA do Severne Koreje, saj kot je Frančišek nedavno dejal, podpira diplomatsko rešitev krize, »ki bo temeljila na moči zakona, ne na zakonu moči«, kar je ravno nasprotno od duha, ki ga izžareva Trump z grožnjami o vojni.
Sveti sedež in ZDA stojita na enakem bregu, kar zadeva zavzemanje za življenje, versko svobodo, obrambo preganjanih kristjanov na Bližnjem vzhodu itn. A, kot dodaja Allen, »odnosi ne temeljijo le na aktualnih svetovnih vprašanjih, ampak tudi na osebnostih«. Če pogledamo na značilnosti, ki so voditeljema skupne, je prva ta, da se je zdel vzpon obeh na tako visok položaj sprva nemogoč. Oba sta ob prihodu na položaj veljala za »nasprotnika uveljavljeni skupini ljudi na oblasti, z obljubo, da bosta obrnila na glavo dosedanji način dela na njunih področjih«. Kmalu po nastopu svoje funkcije pa sta ugotovila, da je »nenehno kritiziranje njima podrejenih služb tvegano početje, pri čemer je oba doletel nek odpor znotraj njunih krogov, s katerim se še vedno soočata«.
Tako Trump kot papež sta po Allenovem mnenju »populista«, v tem smislu, da »njune legitimnosti ne potrjuje elita, ampak ljudstvo, oba pa se zdita tudi malce ponosna na to, da ju elita dojema z zaskrbljenostjo«. V Trumpovem primeru so to mediji in liberalni kritiki, v papeževem pa teologi, cerkveni pravniki in liturgiki, posebej tisti, ki se strogo držijo črke zakona, piše urednik Cruxa.
Oba voditelja sta po njegovem opažanju tudi zelo trmasta v svojih odločitvah in mnenjih. Nenazadnje ameriški predsednik papeža resno jemlje ali želi dajati tak vtis tudi zato, ker je velik delež »vernih volivcev zaslužen za njegovo zmago« na lanskih volitvah, sklene John Allen.
Vir: Crux
