Macron tarča hekerskega napada
Svet Andrej Šinko
Francoski predsedniški kandidat Emmanuel Macron je bil tarča hekerskega napada, s katerim naj bi napadalci skušali vplivati na izid predsedniških volitev. Na spletu se je sinoči znašla vrsta dokumentov, ki naj bi jih hekerji ukradli pred nekaj tedni.
Macronova ekipa je sporočila, da so dokumente, objavljene na spletu, hekerji pridobili pred več tedni z vdori v elektronsko pošto visokih predstavnikov Macronovega političnega gibanja Naprej. Te dokumente pa naj bi objavili skupaj z lažnimi dokumenti z namenom »zasejati dvom in dezinformacije«, so opozorili v Macronovem štabu. Po njihovem mnenju je šlo za poskus destabilizacije francoskih predsedniških volitev, podobno kot naj bi hekerji skušali vplivati na izid lanskih volitev v ZDA.
Javnomnenjske poizvedbe so napovedovale zmago Macrona
Do napada je prišlo ob zaključku zadnjega dne predvolilne kampanje sredinskega Macrona in skrajno desne Marine Le Pen. Macron v javnomnenjskih raziskavah vodi, zadnje so mu pripisovale približno 62-odstotno podporo, medtem ko bi Le Penova lahko računala na približno 38 odstotkov glasov.
Povezavo do spornih dokumentov je na spletnem družbenem omrežju Twitter med drugim objavila spletna stran Wikileaks. Kot so zapisali, gre za deset tisoče elektronskih sporočil, fotografij in prilog, čeprav za objavo naj ne bi stali oni. Pri Wikielaks so poudarili, da gre za približno devet gigabajtov dokumentov.
Opozorila oblasti
Ker v Franciji že velja volilni molk, so francoske oblasti medije posvarile pred objavljanjem vsebine dokumentov. Francoska volilna komisija je ob tem dodala, da gre večinoma najverjetneje za lažne dokumente in opozorila, da je širjenje lažnih informacij kaznivo.
Kdo stoji za napadi?
Gibanje Naprej in podjetje za informacijsko varnost Trend Micro sta že konec aprila potrdila, da je bilo gibanje tarča napada hekerske skupine Pawn Storm. Zahodni strokovnjaki ocenjujejo, da je ta skupina povezana z ruskimi obveščevalnimi agencijami, Rusi pa naj bi stali tudi za vdori v računalnike ameriške demokratske stranke pred lanskimi ameriškimi predsedniškimi volitvami.
Na dogajanje se je odzval tudi še aktualni francoski predsednik Francois Hollande in obljubil, da bo incident dobil epilog. »Vedeli smo, da tekom predsedniške kampanje ta tveganja obstajajo, saj se je podobno dogajalo drugod. Nič ne bo ostalo brez odziva,« je poudaril.
Kakšna je bila kampanja?
S petkom se je zaključila skoraj dvotedenska predvolilna kampanja, v kateri sta francoska predsedniška kandidata s povsem drugačnima vizijama bila pogosto kaotičen in vnet boj za glasove volivcev. Pomembno vlogo pri pridobivanju glasov v zadnjih dneh naj bi med drugim odigralo edino soočenje med kandidatoma, v katerem se je v sredo po oceni gledalcev bistveno bolje odrezal Macron, medtem ko naj bi bila Le Penova preveč napadalna.
Nekateri so že glasovali
Med kandidatoma že danes izbirajo prebivalci francoskih čezmorskih ozemelj. Volijo na Francoskih Antilih, v Gvajani, v severnoameriškem arhipelagu Saint-Pierre et Miquelon ter v Francoski Polineziji. Svoj glas lahko oddajo tudi francoski volilni upravičenci v ZDA in Kanadi.
