Slovenska hrana
Zadružništvo: sistem, ki je preživel 145 let
Slovenija | Tanja Dominko
V oddaji Pogovor o smo tokrat govorili o zadružništvu v Sloveniji. Mineva namreč 145 let od tovrstnega organiziranja kmetov, kar je že lepa doba. Na svetu je več kot 2,6 milijona zadrug, ki združujejo več kot eno milijardo članov, po nekaterih ocenah naj bi zaposlovale 250 milijonov ljudi, 300 največjih zadrug skupaj ustvari 2,2 trilijona dolarjev prometa. Zadružna zveza Slovenije, ki je krovna organizacija slovenskih kmetijskih, gozdarskih in ribiških zadrug, povezuje pa 73 zadrug, po navedbah predsednika Petra Vriska »obrne« približno milijardo evrov letno. Njena zgodovina še ni tako dolga, ustanovljena je bila 1972.
Uvodoma je odličen poznavalec zadružništva v EU in svetu pravnik dr. Franci Avsec predstavil zgodovinski nastanek zadrug in odnos države do zadružništva. Kot je povedal, je zibelka zadružništva Anglija, v Franciji so se pojavljale bolj delavske zadruge, nato pa tudi druge, na Slovenskem predvsem kreditne. Prva zadruga je bila na naših tleh ustanovljena v Ljutomeru leta 1872. Zadruge so se borile tudi proti cenenim izdelkom, ki so prihajali čez lužo. Predsednik Kmetijske zadruge Tolmin Franc Žbogar je povedal, kako deluje njihova zadruga. Nastala je leta 1992, njen najbolj dolgotrajen boj pa je trajal kar 16 let, ko se je borila za Kraš. Danes ima Kmetijska zadruga Tolmin približno 200 članov, zaposluje pa v svojih trgovinah, mesnicah, mlekarni Planika in Alpinei 110 ljudi. Že zdavnaj so namreč ugotovili, da je zgolj ukvarjanje z odkupom izdelkov od kmetov premalo. Kot primer je navedel sirarsko panogo, kjer se lahko obrne pol leta, preden kmet pride do denarja. Tako pa, ker ga prodajo v trgovini v lasti Kmetijske zadruge, je likvidnost normalna in so kmetje zadovoljni. Strinja se, da je zadružništvo pripomoglo tudi k ohranitvi obdelovalnih površin na Tolminskem.
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk pa je spregovoril o pomenu zadružništva kot takega, o tem, koliko je bilo pritiskov, zakaj so njihovi dobički tako majhni, ampak sam pravi, da če imaš 10 odstotno rast ves čas, potem je zagotovljena stabilnost, nikoli niso delali na vrat na nos, ampak vselej premišljeno. Obžaluje tudi zgodbe s prodajo nekaterih družb v tuje roke, primer je Mercator, tudi Ljubljanske mlekarne, medtem ko pozdravlja aktivnosti zadrug, ki se trudijo za ohranjanje slovenske zemlje. »Kako bi se lahko osamosvojili, če bi slovenski kmetje ves čas zemljo prodajali drugim?« se je vprašal.
Številne pobude za ustanavljanje zadrug se odpirajo tudi na drugih področjih, tudi na stanovanjskem, bančnem, trgovinskem, šolskem, zdravstvenem in drugih področjih, se pa Vrisk strinja, da je tudi pri njih tako kot povsod problem poiskati dobre vodstvene kadre.
