Veliki četrtek v Jeruzalemu
Svet | 13.04.2017, 13:04 Tone Gorjup
V velikonočno tridnevje so vstopili tudi kristjani bibličnih krajev, Egipta, Iraka, Sirije in Svete dežele. Najbolj slovesno je v Jeruzalemu, kjer je Jezus pred 2000 leti obhajal zadnjo večerjo, trpel, umrl in vstal od mrtvih. Danes sta najbolj obiskani bazilika Božjega groba in bazilika pri vrtu Getsemani. Praznovanja so sicer zasenčili nedavni teroristični napadi na kristjane v Egiptu in judovska prepoved obiska Jeruzalema Palestinskim kristjanom, ki živijo v Gazi in na Zahodnem bregu.
Romarji iz vseh koncev sveta, ki se mudijo v Jeruzalemu in domači verniki, so se dopoldne zbrali v baziliki Božjega groba pri maši Gospodove večerje. Ker nimajo posebne krizmene maše, so pri njej blagoslovili tudi sveta olja in posvetili sveto krizmo. Sredi dneva so imeli v baziliki, ki si jo delijo s pravoslavnimi in armenskimi kristjani, še molitveno bogoslužje. V popoldanskih urah je sledila procesija na Sionski grič, kjer se nahaja dvorana zadnje večerje. Ta je v lasti izraelske države, ki ne dovoli nobenega javnega bogoslužja. Zato se romarji na poti tja običajno ustavijo v cerkvah sv. Jakoba in sv. Marka. Ob sončnem zahodu se bo začelo bogoslužje v baziliki v vrtu Getsemani ob vznožju Oljske gore, kjer je Jezus molil in potil krvavi pot, preden je šel v smrt. Praznovanja se ne morejo udeležiti vsi, ki to želijo. Ker verni Judje praznujejo pasho, so izraelske oblasti v tem tednu palestinskim kristjanom iz Gaze in Zahodnega brega prepovedale vstop v Jeruzalem.
Katoličani ter druge krščanske skupnosti v Sveti deželi in drugod na Bližnjem vzhodu imajo obrede velikega četrtka kot običajno. V nekaterih predelih Sirije in Iraka, ki so bili do nedavnega pod nadzorom Islamske države, se bodo kristjani letos znova zbrali k obhajanju spomina zadnje večerje in drugim obredom svetega tridnevja. V Egiptu pa so se zaradi terorističnih napadov v dveh koptskih cerkvah v Aleksandriji in Tanti na cvetno nedeljo odločili, da ne bo običajnih slovesnih bogoslužij za veliki četrtek, petek in v soboto - na velikonočno vigilijo. Praznična bogoslužja bodo imeli le na veliko noč, pri mašah pa bodo molili za žrtve terorističnih napadov.