Velikonočni čas naj bo čas oznanjanja veselega sporočila
Na velikonočni ponedeljek želimo kristjani utrditi našo vero v vstalega Jezusa tudi na ta način, da veselo novico o vstajenju podelimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. O tem, kako naj bi to sporočilo prenesli v vsakdanje življenje, predvsem pa do ljudi, ki so okrog nas smo vprašali nekatere slovenske škofe.
Za nami je postni čas, ko so mnogi romali, številni pa so se na pot odpravili tudi danes, ko se po tradiciji odpravimo v Emavs. Mi smo mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla po postnem romanju na Slovaško vprašali o pomenu romanj, ne samo v postu, ampak skozi vse leto. "Naše življenje je najbolj prikazano v podobi romanja, ker smo romarji. Romar ima pred seboj vedno en cilj kot ima pred seboj cilj naše življenje. Vemo, kam gremo, kam smo namenjeni. Vsako romanje tako v človeku še bolj prikaže oz. mu bolj predstavi, da nismo kar tako vrženi v življenje, da nas premetava sem in tja, ampak ima to življenje res svoj cilj," je dejal nadškof Cvikl.
Celjski škof Stanislav Lipovšek je ob današnjem velikonočnem ponedeljku vsem položil na srce, da nam učenca iz Emavsa sporočata, da nam Kristusovo vstajenje namesto bega ponuja in podarja soočenje z Njim. "In Jezus je z nami tam, kjer si najmanj mislimo, se pravi sredi življenja. Vendar moramo imeti odprte oči, da to vidimo, to je pa modrost in tega želimo drug drugemu," je dejal celjski ordinarij in dodal, da velikonočni čas predstavlja pot luči. "Kako je 14 postaj trpljenja, je tudi 14 postaj luči in srečanj z vstalim Kristusom, to je za nas sporočilo."
Ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta smo vprašali, kako pomembna je v luči velike noči povezanost naroda in družbe oz. ali je ta povezanost, strmenje k dobremu lahko odgovor na vse večjo razdeljenost med državami in tudi ljudmi. "Sporočilo velike noči nagovarja širše, ne samo kristjane. Na nek skrivnosten način dosega tudi tiste, ki pravijo, da ne verujejo in tudi tiste, ki pravijo, da drugače verujejo, na nek način se povezujejo s kristjani, z našim praznovanjem in tudi s hrepenenjem, kajti vse nas druži hrepenenje po tem, da bi ta svet bil drugačen, boljši, da bi naša družba bila bolj pravična, bolj poštena, bolj človekoljubna v tistem pravem pomenu besede," je povedal nadškof Zore.
Kako v vse bolj pestrem družbenem dogajanju ločiti, kaj je prav in kaj ne, pa smo vprašali murskosoboškega škofa Petra Štumpfa. "Sporočilo o vstajenju se nas mora prijeti, nas mora pregnesti. Še celo po 50. dnevih je čas prekratek. Mnogi pozabijo tudi po 50. dnevih velike noči, da je Jezus vstal od mrtvih. Zato vsaka nedelja, vsi cerkveni prazniki, vsakodnevno obhajanje evharistije neutrudno naznanja: Vedite in ne pozabite, Jezus je vstal od mrtvih. V Jezusu bo vstal vsak, ki veruje, to govorite, to sporočite drug drugemu."
Kako naj nas nagovarja velika noč po svetem letu usmiljenja in kako to usmiljenje deliti v velikonočnem času pa je odgovoril koprski škof Jurij Bizjak: "Sporočilo velike noči je istovetno s sporočilom leta usmiljenja: Velika noč razodeva veličino Božjega usmiljenja, vendar nič manj tudi veličino Božje pravičnosti: za razlitje Božjega usmiljenja je vojakova sulica morala prebosti srčno stran Križanega, da so iz njegove prebodene strani pritekli zakramenti Cerkve, da se je iz njegove prebodene strani rodila Cerkev – vesoljni zakramenti odrešenja! Kakor pravi pisec pisma Hebrejcem: 'In skoraj vse se po postavi očiščuje s krvjo in brez prelivanja krvi ni odpuščanja' (Heb 9,22)."
