Konferenca Slovenija 2030 ponovno o prihodnosti Evropske unije in vlogi Slovenije

| 07.04.2017, 22:20

Predsednik republike Borut Pahor je v Ljubljani gostil konferenco Slovenija 2030, ki je bila tokrat v znamenju prihodnosti Evropske unije in vlogi Slovenije. Udeleženci konference, ugledni slovenski politiki, pravniki, filozofi in sociologi, so se strinjali, da je EU trenutno na razpotju in je pomembno čim prej poiskati ustrezne odgovore.

Njihovi pogledi, kakšni naj bi bili ti odgovori, so se ob tem razlikovali. Tokrat je že drugič, da je bila konferenca Slovenija 2030 v znamenju razprave o prihodnosti EU. Prvič je to bilo leta 2013. Predsednik republike je zdaj ocenil, da so se razmere v EU v zadnjih letih pomembno spremenile in zato zahtevajo nov premislek.

V današnji razpravi so številni opozorili na pomanjkanje voditeljstva v EU in se tudi zavzeli za čim širšo razpravo o prihodnosti EU v Sloveniji.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je uvodoma opozoril, da "smo pred zelo pomembnimi odločitvami, ki bodo zaznamovale prihodnost nas in naših zanamcev", in dejal, da "nas ne bi smelo biti strah soočiti se z vprašanjem, ali bi bilo brez EU bolje". Državljani potrebujejo jasen odgovor, je dejal in dodal, da je odgovor nedvoumen: "zunaj EU bi nam bilo nedvomno slabše kot sicer".

Pravnik, politik in sociolog Peter Jambrek se je zavzel, da bi morale imeti članice povezave več manevrskega prostora za svobodno dogovarjanje med seboj. Načelna skepsa do skupnega evropskega projekta, ki se kaže v novih desnih gibanjih in vladah, ki se pojavljajo znotraj EU, po njegovem ni evroskepticizem, ampak kritičnost do sedanjega stanja EU in in njenega sedanjega sistema.

"Nova evropska desnica ni evroskeptična, ampak radikalno kritična do evropskega projekta, kakršen se kaže danes," je še dejal. Temeljno invalidnost EU vidi v tem, da EU nima juridične arhitekture, kar pomeni, da ni urejena tako, da bi jo lahko državljani EU imeli za svojo skupnost, ki spoštuje njihove temeljne pravice in svoboščine.

Sociolog Rudi Rizman je menil, da bi morala slovenska država v večji meri prispevati tiste ideje, ki bi obnovile ali reanimirale EU, "preden se bomo odločili, s kom se bomo povezali". Kot je še dejal, sam ne sprejema teze, da je vsaka EU boljša od nobene, in je pritrdil stališču, da je EU ob izzivih, ki so tako notranji kot zunanji, pred eno od svojih zadnjih priložnosti.

Kritiziral je, da je EU postala v zadnjih desetletjih plen ideologije neoliberalizma in izključujoče tržne prihodnosti družbe ter se zavzel za rekonstrukcijo EU na novih političnih temeljih. Rizman je bil prepričan, da potrebujemo EU, ki se bo poslovila od neoliberalizma in se vrnila k svojim izhodiščem, da bo dejansko projekt demokratske skupnosti in skupnosti, ki bo temeljila na prepričljivi dozi socialne pravičnosti, "neke vrste new deal".

Bivši minister za finance Dušan Mramor je ocenil, da sta bila ekonomsko-gospodarska kriza in begunska kriza za EU tako velika pretresa, da ni imela časa za strateški razmislek, šok pa je prinesla tudi odločitev Velike Britanije za izstop iz EU. Časa za strateški premislek zaradi hude gospodarske krize po njegovem tudi ni bilo v Sloveniji, a je sedaj ta čas napočil, bo pa kratek.

Bivši minister Žiga Turk je ocenil, da razmere v EU še niso kritične, predvsem pa bi morala Slovenija morala poskrbeti, da bo kulturno, gospodarsko, civilizacijsko in na druge načine sodila v tisti del EU, kamor si sama želi. Inštitucije EU bi se morale po njegovem ukvarjati, kako na področjih, kjer so pomanjkljivosti, te napolnit z obliko in vsebino.

Evropski poslanec Milan Zver je menil, da bi bilo potrebno prvenstveno utrditi evropsko identiteto in demokracijo ter izboljšati sistem odločanja in delovanja inštitucij EU.

Samostojni svetovalec za EU in strateško komuniciranje Dragan Barbutovski je opozoril, da ljudje potrebujejo voditelja z zdravo vizijo, če ga ni, se zatečejo v populizem. Pritrdil je, da sedaj napočil čas za razmišljanje izven okvirjev.

Evropska poslanska Tanja Fajon je predlagala, da bi morala Slovenija glede prihodnosti EU razviti svoj lasti, šesti, scenarij in se tako ne bi omejila na pet scenarij, ki jih prinaša nedavno predstavljena bela knjiga Evropske komisije. Ob tem je opozorila tudi na razmere na Zahodnem Balkanu, kjer po njenih navedbah dejansko vre in naraščajo nacionalistične težje. Mir in stabilnost sta pod velikim vprašajem, če pogledamo našo soseščino, je še dejala.

Filozof, fotograf in aktivist Evgen Bavčar je menil, da je bila evropska misel v Sloveniji vedno prisotna, mogoče v preteklosti obrobna in če ne drugače prisotna vsaj v zamejstvu. Po njegovem bi se morali osrediniti tudi na razmere slovenstva in slovenske besede v Evropi. Govori se o francosko-nemškem motorju EU, kaj pa slovenski motor Evrope, se je vprašal Bavčar in se zavzel, da bi morali razmišljati tudi o tem, kako v Evropi ohraniti svoj slovenski obraz.

Pravnik Matej Avbelj je ob koncu razprave ocenil, da je EU vendarle uspešen projekt, ki je sedaj nekoliko zastal in je potrebno poiskati poti naprej. Odgovor po njegovem bi lahko bile celovite ekonomske, varnostne in vrednostne unije, za katerimi stoji politična unija. Po njegovem bi morali "dati vse na mizo", poiskati "skupne točke ter se pogovarjati vsi o vsem" in tako priti do rešitev, ki bodo EU omogočile trajni obstoj na dolgi rok v širšem globalizacijskem kontekstu.

Predsednik republike Borut Pahor je iz osebnih izkušenj še ocenil, da se med Slovenci povečuje zanimanje za prihodnost EU, kar je lahko dober humus za nadaljnje pogovore.