Vlada potrdila novelo, s katero uresničuje ustavno odločbo o financiranju zasebnega šolstva
Vlada je le potrdila novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero uresničuje odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva. Za novelo, ki jo po rednem postopku pošiljajo v DZ, so glasovali ministri iz vrst SMC in DeSUS, trije ministri SD so glasovali proti.
Potem ko so koalicijski partnerji februarja odločanje o noveli zakona zaradi neusklajenosti prekinili, so danes o njej vendarle odločali. Predsednik vlade Miro Cerar je na koalicijskem srečanju pred sejo vlade po navedbah partnerjev poudaril, da je treba ustavno sodišče, ki je naložilo ureditev financiranja zasebnih šol, spoštovati.
Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila, da z novelo uresničujejo ustavno odločbo iz konca leta 2014, ki zahteva, da se obvezni del javnega programa zasebnih osnovnih šol financira stoodstotno. Obenem se po besedah ministrice ohranjajo pravice iz leta 1996 v razširjenem delu programa, to je 85-odstotno financiranje. "To pomeni, da ne izenačujemo financiranja javnih in zasebnih šol," je zagotovila ministrica.
Poudarila je še, da s predlogom vgrajujejo varovala, predvsem pa nove pogoje in kriterije za ustanavljanje novih šol, še posebej z vidika pridobivanja javne veljavnosti. Zakon predlaga, da javna veljavnost ne bo samodejno podeljena in iz nje izhajajoča pravica financiranja. Pač pa nasprotno, kar pomeni, da javno veljaven program ne bo nujno tudi financiran iz državnih virov.
Z novelo po njenih besedah vzpostavljajo tudi nove pogoje in kriterije za kakovost, kar še utrjuje javni steber in na novo zahteva določene elemente pri ustanavljanju novih šol, torej tudi zasebnih. Zasebni del sicer po besedah ministrice bogati mrežo šol in mora prinašati nekaj drugačnega.
V noveli predlagajo tudi ustvarjanje varnosti za šolsko okolje, poleg tega utrjujejo predloge protikorupcijske komisije v zvezi imenovanjem ravnateljev. Predlagajo namreč enofazni postopek imenovanja ter soglasje ministra, je povedala ministrica.
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je po koalicijskem srečanju ocenila, da ni vsebinskih razlogov za to, da vlada v DZ ne bi poslala novele zakona. Navedla je, da je novela pripravljena že nekaj časa in izpolnjuje odločbo ustavnega sodišča, a zaradi ideoloških ter političnih razlik med koalicijskimi partnerji še ni šla v postopek sprejemanja.
Istočasno z obravnavo novele zakona pa po njenih besedah pričakujejo tudi procese spreminjanja ustave v tem delu. Predlog, ki je nastal na pobudo SD, je namreč obtičal na ustavni komisiji DZ. To mora biti kompatibilna rešitev z vsebino zakona, je poudarila Kustec Lipicerjeva. Tudi zato od koalicijskih partnerjev pričakuje, da bodo v obeh procesih konstruktivno sodelovali.
Če bodo v DZ zmožni opraviti celovito vsebinsko razpravo ter se skoznjo tudi prepričati, da z rešitvami le utrjujejo javno šolstvo, upa, da se bodo tudi ideološke dileme omehčale.
Iz SMC so po potrditvi novele sporočili, da je zanje ključna kakovost programov, ki je povezana s postopkom pridobivanja javne veljavnosti. To po njihovih navedbah ne pomeni, da bodo zasebne šole rasle kot gobe po dežju, ampak da bodo pogoji za njihovo ustanavljanje in delovanje natančneje določeni kot v sedaj veljavnem zakonu. Novela predvideva, da financiranje izvajanja javno veljavnih vsebin na zasebnih šolah iz javnih sredstev ne bo imelo za posledico zmanjšanja sredstev za delovanje javnega šolstva, so pojasnili.
Za uresničitev ustavne odločbe se vseskozi zavzemata tudi opozicijski SDS in NSi. Poslanec SDS Tomaž Lisec je za STA navedel, da morajo zakonsko besedilo najprej preučiti, zatem pa se bodo odločali o podpori.
Poslanec NSi Jožef Horvat pa je v izjavi povedal, da s predlogom vlade niso zadovoljni, saj da uvaja nove delitve pri financiranju osnovnih šol. "Žal gre očitno za politično realnost in nek kompromis opravilno nesposobne vladne koalicije", ugotavlja. Za NSi bi bila prava rešitev le stoodstotno financiranje javno veljavnega programa osnovnih šol, ne glede na to, ali gre za javne ali zasebne. Predlog vlade bodo poskušali v DZ dopolniti, "ga narediti bolj pravičnega in v skladu s sodbo ustavnega sodišča", je napovedal.
