Pahor v DZ poslal predlog za izvolitev Accetta, Jakliča, Kneza in Pavčnika za ustavne sodnike

| 15.03.2017, 20:26

Predsednik republike Borut Pahor je v državni zbor tudi uradno poslal predlog za izvolitev Mateja Accetta, Klemna Jakliča, Rajka Kneza in Marijana Pavčnika za ustavne sodnike. Kandidati izpolnjujejo strokovne kriterije in vzbujajo zaupanje, po pogovorih s poslanskimi skupinami pa je mogoče tudi utemeljeno sklepati, da imajo potrebno podporo, je zapisal.

Vsi štirje kandidati naj bi se v prihodnjih dneh, še pred glasovanjem v DZ, tudi ločeno predstavili javnosti. Pahor je sicer danes z vodji poslanskih skupin opravil še en krog pogovorov, na katerem je tokrat preverjal podporo še četrtemu kandidatu za ustavnega sodnika, profesorju na pravni fakulteti v Mariboru Rajku Knezu.

Matej Accetto

Je izredni profesor evropskega prava na pravni fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je leta 2000 na ljubljanski pravni fakulteti, doktoriral pa leta 2006 z doktorsko disertacijo Razvoj ideje federalizma in samostojnosti članic v EU. Magistriral je leta 2001 na Pravni fakulteti Univerze Harvard, kjer je bil tudi prejemnik naziva enega najboljših sprejetih kandidatov. Je tudi svetovalec pri reviji Harvard International Law Journal. Od leta 2013 do 2016 je predaval na Catolica Global School of Law v Lizboni. Zasnoval in vodil je program za evropske akademske raziskave v pravu (Pearl - Biser), ki je vključeval predavanja in seminarje vrhunskih mednarodnih strokovnjakov za evropsko pravo. Je avtor več knjig in številnih znanstvenih pravnih razprav.

Klemen Jaklič

Od leta 2008 je profesor na ameriški Univerzi Harvard. Predava s področij ustavnega prava, moralne teorije, etike, človekovih pravic, globalne pravičnosti in demokracije. Diplomiral je leta 1999 na ljubljanski pravni fakulteti, magistriral na Harvardu, doktoriral pa iz ustavnega prava na Univerzi Oxford. Svoj drugi doktorat, prav tako iz ustavnega prava, je opravil na Univerzi Harvard in zanj prejel nagrado za najboljše delo na področju evropskega prava in evropske pravne misli. Leta 2014 je pri založbi Oxford University Press objavil odmevno znanstveno monografijo z naslovom Ustavni pluralizem v EU. Njegovo kandidaturo za ustavnega sodnika so s pismom predsedniku republike, ki so ga objavili nekateri mediji, podprli štirje profesorji Harvarda in Oxforda. Označili so ga kot misleca izjemnih sposobnosti, predanega demokraciji in pravu.

Rajko Knez

Je redni profesor na pravni fakulteti v Mariboru, član meddržavnega sodišča v Haagu in arbiter stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije. Magistriral je 1996, doktoriral pa leta 2000, po predhodni pripravi doktorata v ZDA. Tam je opravljal prakso tudi v odvetništvu. Od leta 1993 se posveča predvsem pravu EU. Deluje na področju evropskega prava, civilnega prava in nekaterih področij upravnega prava. Poleg znanstveno raziskovalnega dela je bil dejaven pri nastajanju nekaterih predpisov in zakonodaje v Sloveniji, predvsem tistih, ki jih zahteva zakonodajalec Evropske unije, ko gre za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo. Dopolnilno je zaposlen na vrhovnem sodišču, kjer opravlja delo višjega pravosodnega svetovalca. To mu, kot navaja v svoji biografiji, omogoča združevanje teorije in prakse in s tem tudi prenosa sodne prakse v pedagoški proces.

Marijan Pavčnik

Je redni profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer predava pravoznanstvo, filozofijo in teorijo prava. 12. junija 2003 je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 21. maja 2009 pa njen redni član. Diplomiral je leta 1969 na pravni fakulteti v Ljubljani in po diplomi opravil pravosodni izpit. Magistriral je leta 1978, doktoriral pa leta 1982, prav tako na pravni fakulteti v Ljubljani. Od leta 1970 do 1971 je delal na sodišču in bil med drugim sodnik pri takratnem Občinskem sodišču I v Ljubljani. Na ljubljanski pravni fakulteti dela od leta 1973. V dveh mandatih je bil član Sodnega sveta (v letih 1990-1994 in 1999-2004). Napisal je prvo Teorijo prava v slovenskem jeziku. Posebno pozornost posveča razlagi zakona in argumentom pravnega odločanja, je zapisano v njegovi biografiji.