Prof. Inka Stritar: Kruha se prosi, pravice se zahteva!

Kmetijstvo | 18.02.2017, 20:08

Tako je zbrane kmete, pa tudi mnoge druge prisotne na Javni tribuni o upravljanju z divjadjo in zvermi podučila prof. Inka Stritar, starosta boja za popolno uveljavitev vseh pravic iz zasebne lastnine, ki so, čeprav je od osamosvojitve minilo že 25 let še vedno kršene, pa četudi ustava veleva drugače. Ni čudno, da so kmetje zato na tribuni zahtevali takojšnje zmanjšanje škod po divjadi in zvereh ter evropsko primerljivo zakonodajo o gospodarjenju z divjadjo.

Prof. Inko Stritar smo gostili tudi v sobotni oddaji Naš gost. Spoznali smo lahko zgodbo njene širše družine, še posebej njenega starega očeta Josipa Zupana, ki mu je oblast takoj po vojni zaplenila vse gozdove nad Mojstrano, septembra leta 1947 pa ga skupaj z njegovo ženo v 77 letu starosti strpala na živinske vagone in ga v zgodnjem jutru pregnala na kočevsko. V naglici sta z ženo s seboj lahko vzela le nekaj najbolj osnovnih stvari, Josip pa je vztrajal, da je s seboj vzel tudi pisalni stroj, na katerega je potem pisal pritožbe zoper sklepe tedanje "ljudske" oblasti.

Po štirih mesecih je zaradi vsega hudega doživel infarkt. Umrl je 23. marca 1948 v Kočevju. Oblast ni dovolila, da bi bil pokopan doma, dovolili niso niti, da bi ga pokopali v Ljubljani, kjer so živeli njegovi otroci... Pogreb je bil v Stari cerkvi na Kočevskem.

O svoji borbi za pravice ki po ustavi pripadajo lastnini

"To borbo, ki jo vodim, ne samo z bojevitostjo, ampak tudi z veliko ljubezni, sem dolžna svojemu rodu..." pravi prof. Inka Stritar, ki je kot 13 letno dekle doživljala to hudo zgodbo. Na svojega starega očeta je bila zelo navezana, saj je z njim preživela veliko časa, ta pa jo je od malih nog uvajal v svoje uspešno gospodarjenje na posestvu in ji zakonitosti že kot majhni deklici pojasnjeval in jo tako učil za življenje.

Evropa ima jasno postavljene norme, tudi pri nas jih moramo zahtevati!

"Ne samo da živimo v Evropi, da smo postali člani EU že leta 2004, pač pa imamo tudi mi, od leta 1992 tudi 33. člen ustave, ki govori o obstoju zasebne lastnine... Prav tako obstaja Konvencija o človekovih pravicah, ki jasno govori o varstvu zasebne lastnine. In če pogledam čisto praktično, le par kilometrov oddaljeni avstrijski sosed ima vse te pravice urejene, in smo jih imeli tudi mi, do konca II. Svetovne vojne," nadaljuje prof. Inka Stritar. "potem je bila ta lastnina odvzeta in nacionalizirana, kasneje je bila do neke mere z zakonom o denacionalizaciji vrnjena, vendar ne z vsemi lastninskimi pravicami."

Kmet ne more biti hlapec na svoji zemlji!

"Kdo pa nam daje hrano? Kmet! To je treba spoštovati in ceniti... dejmo se mi vsi združit, da te pravice dobimo in lepoto te Slovenije ohranimo! … Ne samo prednikom, dolžni smo tudi našim potomcem. Tako kot se obnaša gospodar, tako se bo obnašal tudi njegov sin ali hči. Zato hrabro naprej, poziva prof. Inka Stritar.