Frank-Walter Steinmeier novi nemški predsednik
| 12.02.2017, 17:59 Petra Stopar
Dvakratni vodja nemške diplomacije, socialdemokrat Frank-Walter Steinmeier, je pred leti želel postati kancler, a je volilno bitko izgubil proti Angeli Merkel. Danes pa mu je uspel vzpon na sicer manj vplivno, a najvišjo javno funkcijo v Nemčiji - položaj predsednika. Predsedniško držo je imel že pred izvolitvijo, velja za nasprotje populista.
Izvolitev na predsedniški položaj v posebni zvezni skupščini je politični vrhunec za 61-letnega Steinmeierja, ki je v vrstah socialdemokratov 20 let nabiral politične izkušnje, v tem času pa je postal pomemben igralec na nemškem (in tudi mednarodnem) političnem prizorišču. S položaja vodje nemške diplomacije je odstopil pred kratkim, da je lahko kandidiral za predsednika države, potem ko sta o njegovi kandidaturi novembra lani soglasje dosegli članici velike koalicije v Berlinu, ki jo sestavljajo socialdemokrati (SDP) in konservativci (CDU/CSU) Merklove.
Steinmeier je bil v preteklosti vodja kanclerjevega urada, vodja diplomacije pa je bil v veliki črno-rdeči koaliciji pod vodstvom Merklove dvakrat. Za številne Nemce je obraz Nemčije v svetu, ga je orisal portal Deutsche Welle. Belolasega politika v Nemčiji cenijo ne glede na strankarsko pripadnost. V javnomnenjskih raziskavah ga že leta ocenjujejo kot enega najbolj spoštovanih domačih politikov - v anketah mu je uspelo doseči tudi več kot 70-odstotno podporo. Prav tako je kot izkušen diplomat, ki so ga pregnetle ponavljajoče se krize, cenjen v svetu. Še za posebej pomembnega se je izkazal v ukrajinski krizi, ko je intenzivno diplomatsko krmaril med Kijevom in Moskvo, kar je, vsaj nekoliko, omililo napetosti. Skrbno izbrane besede, ki jih je izrekal tedaj, pa so v ostrem nasprotju z njegovimi ocenami novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ga je še pred inavguracijo označil za pridigarja sovraštva. V nemških medijih Steinmeierja radi označujejo za "anti-Trumpa". Nikoli ni imel računa na Twitterju, pa tudi sicer ni tip človeka, ki bi svoja sporočila, tako kot novi ameriški predsednik, lahko ubesedil v 140 znakih. Poleg tega je zaradi osebnega sloga, ki je v znamenju strpnosti, in sposobnosti, da vidi širšo sliko, pravo nasprotje populističnega politika, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Že pred izvolitvijo je deloval predsedniško, tudi zaradi skoraj četrt milijona milj, kolikor jih je kot zunanji minister preletel vsako leto. Analitikov zato ni presenetilo, da se je sin tesarja iz Severnega Porenja-Vestfalije odločil za naskok na predsedniški stolček - najvišji javni položaj. Steinmeier, po izobrazbi pravnik, je politični vzpon začel ob boku nekdanjega socialdemokratskega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja. Najprej je vodil njegov urad, ko je bil Schröder ministrski predsednik Spodnje Saške. Ko je SPD s Schröderjem na čelu leta 1998 zmagala na parlamentarnih volitvah, se je Steinmeier preselil v središče moči, Berlin, kjer je bil najprej državni sekretar in nato vodja Schröderjevega kanclerskega urada.
Vodenje zunanjega ministrstva je prvič prevzel v veliki koaliciji Merklove leta 2005 in kmalu je postal eden izmed najbolj priljubljenih članov vlade. Od leta 2007 je bil tudi podkancler Merklove, a na volitvah leta 2009 se je proti njej neuspešno potegoval za kanclerski stolček. SPD je tiste volitve izgubila, pri čemer so njen poraz številni pripisovali prav Steinmeierjevi "neljudskosti". In še vedno velja za nekako vzvišenega, zaradi česar pa je dober igralec v zapletenih igrah mednarodne diplomacije, kjer največ šteje preudarna vztrajnost. Na položaj vodje diplomacije se je vrnil leta 2013, ko je vajeti oblasti znova prevzela velika koalicija.
Steinmeier se je rodil 5. januarja 1956 v kraju Detmold. Poročen je z upravno sodnico Elke Büdenbender, s katero imata odraslo hčer. Leta 2010 je politično kariero postavil na stran, da je lahko soprogi, ki je resno zbolela, daroval svojo ledvico. Zaradi tega si je med nemškimi volivci pridobil velik ugled.
Cenijo ga tudi njegovi politični nasprotniki v konservativnih vrstah - ti so predvsem člani sestrske stranke CDU, bavarskih krščanskih socialistov (CSU). Tudi Merklova je Steinmeierjevo odločitev za predsedniško kandidaturo označila za modro, s čimer se verjetno strinja tudi večina Nemcev. Zdi se, da v današnjih negotovih časih v njem vidijo predvsem sidro stabilnosti, je še komentiral Deutsche Welle.
