Koroški župani proti degradaciji slovenščine v deželni ustavi avstrijske Koroške

Slovenija 28. 02. 2017, 10:43

Svet koroške regije, v katerega so povezani župani tega dela Slovenije, je v skupni izjavi podprl prizadevanja slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem, ki se nanašajo na predlog nove državne ustave. Gostil je tudi predstavnika Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, ki jim je pojasnjeval, kako je nastajal osnutek in kakšni so interesi slovenske narodne skupnosti.

Janko Malle iz Slovenske prosvetne zveze je na seji sveta koroške regije na Ravnah na Koroškem županom s slovenske strani meje pojasnil, da je prvotni predlog deželne ustave avstrijske Koroške enakovredno omenjal slovensko in nemško govoreče državljane Avstrije. Ta predlog se je pozneje spremenil tako, da je zdaj kot deželni jezik omenjena le nemščina. Kot je povedal, je to dejstvo zmotilo predstavnike slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem. Kot meni večina, je tudi Malle poudaril: "Če je v novi deželni ustavi omenjena samo nemščina, je to za nas zelo relevantno, zato se borimo, da bi v novo deželno ustavo enakovredno zapisali tudi slovenščino. Če to ne bo mogoče, bi opustili oba jezika." Dodal je, da gre za zadevo, ki jo morajo koroški Slovenci rešiti sami in da so na dobri poti k temu. "Vsekakor imamo na Koroškem politično garnituro, ki je Slovencem naklonjena. Takšne politične garniture, ki bi bila pripravljena narediti nekaj pozitivnega, v preteklosti še nismo imeli."

Koroški župani s slovenske strani meje so sicer v sprejeti izjavi ostro obsodili poskus degradacije slovenskega jezika v ustavnem predlogu. Z njo so želeli pokazati, da jim ni vseeno, kako je zaščitena slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem. Malle izjavo županov razume kot močno moralno in politično oporo. Po njegovem kaže tudi na to, da regija pazljivo spremlja dogajanje čez mejo. Ob tem se je zavzel za še več čezmejnih povezav, predvsem na področju kulture, izobraževanja in jezika.