Alen Salihović
Nova zmaga stricev iz ozadja! Jim bomo to dovolili?
Afera, zaradi katere smo morali na predčasne volitve in afera, zaradi katere je moral pred volitvami v zapor vodja največje opozicijske stranke - podoben primer bi težko našli v kakšni demokratični državi danes ali v preteklosti - za nekaj, kar sploh ni bilo dokazano, je včeraj doživela še enega od svojih iz ozadja režiranih vrhuncev.
Fiaski, ki si jih je privoščilo tožilstvo, predvsem pa strici in tete, ki jim je Janez Janša trn v peti že več kot 25 let, se nam danes kažejo v novih razsežnostih popolnoma skorumpiranega in po vzoru nekdanjega totalitarnega sistema oblikovanega pravosodnega sistema. Mislim, da ni treba posebej pogrevati celotne zgodbe, katere nekateri glavni akterji so danes že bili nagrajeni za politični konstrukt, ki se je glasil zgolj 'Nekje, nekdaj, nekega dne …'. Skratka, glasil se je tako, kot so se glasile tožbe na zmontiranih sodnih procesih po drugi svetovni vojni.
Nič kriv, a v imenu ljudstva, bolje rečeno ideologije, te je treba odstraniti.
Namesto, da bi po razveljavitvi sodbe na ustavnem sodišču prišlo do hitrih postopkov, so vsi, na čelu z vrhom vrhovnega sodišča zavlačevali do te meje, da je primer zastaral. In kaj je danes ostalo od primera? Zgolj in samo politični konstrukt, ki pa ga ne bo mogoče izbrisati čez noč. Kot ne bo mogoče izbrisati tistih dolgih ponedeljkov, ko so obtoženi morali poslušati, da so nekaj dobili, čeprav še danes nihče ne ve, kdaj, kje in koliko. Kot, da bi se nam vsi smejali v brk, posebej s totalitarno preteklostjo zaznamovani Branko Masleša in prvopodpisana pod politični konstrukt Branka Zobec Hrastar.
S sodišča so včeraj sporočili, da se je „z razveljavitvijo sodbe na ustavnem sodišču ponovno vzpostavila Janševa domneva nedolžnosti, ki je z ustavitvijo kazenskega postopka prešla v neizpodbojno domnevo“. Če to prevedemo v bolj ljudski jezik, kaj je reklo vrhovno sodišče? Slovar slovenskega knjižnega jezika pod besedo „domneva“ zapiše, da gre za „misel, da je kaj verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano“. Vedeli so, da ne morejo dokazati krivde obtoženim, zato si je naše pravosodje po tem fiasku še dovolilo izreči (seveda molče) „kaj pa, če je vse res“.
Sprašujem se, ali so tokrat znova zmagali strici iz ozadja? Na to si odgovorite sami, a če je vaš odgovor pritrdilen, potem je skrajni čas, da tisti, ki jim je res za Slovenijo, stopijo skupaj in naredijo to deželo znova pravično. Takšno, ki ji pravosodje ne bo ključ do uspeha in eliminacije političnih nasprotnikov, kajti že jutri se lahko zgodi, da bo žrtev nekdo drug.
