Radio Ognjišče
Odstotek katoličanov v ameriškem kongresu postopno raste
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Odstotek katoličanov v ameriškem kongresu postopno raste v zadnjih 50 letih. Leta 1961 je bilo v kongresu 75 odstotkov protestantov, danes le še 56 odstotkov, medtem ko je delež katoličanov v tem obdobju porasel z 19 na 31 odstotkov.
Ameriški raziskovalni center Pew, ki ga navaja portal Crux, ugotavlja, da kongres z vidika verske pripadnosti v vseh teh letih ostaja približno enak. Danes se 91 odstotkov članov opredeljuje za kristjane, v letu 1962 jih je bilo 95 odstotkov. Če pogledamo podrobneje, pa je razlika med republikanci in demokrati. Od 293 izvoljenih republikancev se le 2 opredeljujeta za judovsko vero, vsi ostali za kristjane. Pri demokratih je 80 odstotkov kristjanov, od 242 kongresnikov je 28 Judov, trije so budisti, trije hindujci, dva muslimana, eden se opredeljuje za pripadnika univerzalnega unitarizma, eden pa se versko ni opredelil.
Če podrobneje razvrstimo kristjane, je med republikanci 27 odstotkov katoličanov, 67 odstotkov protestantov.
Pri demokratih je to presenetljivo bolj enakomerno porazdeljeno: 37 odstotkov je katoličanov, 42 odstotkov protestantov.
Demokrati so torej manj protestantski od republikancev za 25 odstotnih točk, ugotavlja raziskovalni center Pew, a pojasnjuje, da je to deloma zato, ker je delež katoličanov med demokrati v kongresu večji kot pri republikancih.
Analiza še kaže, da so nekatere verske skupine v kongresu zastopane veliko bolj, kot na splošno. Judje na primer predstavljajo 2 odstotka ameriškega prebivalstva, v kongresu pa zasedajo 6 odstotni delež. Tudi za katoličane in protestante velja enako. Pripadnikov katoliške vere v kongresu je dobrih 31 odstotkov, v celotnem prebivalstvu pa se jih za katoličane opredeljuje 21 odstotkov.
