65-letnica zažiga škofa Vovka, ki je „gorel za Cerkev“
Slovenija
V ljubljanski stolni cerkvi je bila sinoči spominska slovesnost ob 65. obletnici zažiga škofa Antona Vovka. Ob 18. uri je bila najprej molitev rožnega venca za mir in spravo v slovenskem narodu pri kipu božjega služabnika Vovka, zatem pa sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.
20. januarja 1962 so komunisti na železniški postaji v Novem mestu zažgali škofa Antona Vovka. „Nadškof je gorel za cerkev, bil je zvest služabnik evangelija, pogumen, neustrašen, čeprav so bili časi zelo resni in težki,“ je bilo slišati v uvodi svete maše. Dogodek ob 65. obletnici tega dejanja je pripravil Krščanski forum Slovenske demokratske stranke v sodelovanju v ljubljansko stolnico. Ob 17. uri so prižgali svečo na grobu škofa Vovka na ljubljanskih Žalah. Ob 18. uri je bila molitev rožnega venca za mir in spravo v slovenskem narodu pri kipu božjega služabnika Antona Vovka v ljubljanski stolnici. Ob 18.30 uri pa sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. V pridigi je poudaril, da ob tem vsa Cerkev čuti in izraža tri stvari: hvaležnost, ponos in priprošnjo. „Najprej hvaležnost Bogu za vero nadškofa Vovka, za njegovo pričevanje, trdnost, zgled zaupanja in ljubezni. Potem misli veselja in ponosa nad takšnim pastirjem, ki ga je gospod podaril naši zgodovini, ki je bil opora in znamenje tedanjim vernikom in je tudi veliko znamenje za današnje razmere. Izkoristimo to priložnost in se mu priporočamo ter ga prosimo v naših potrebah, medtem ko teče zanj proces beatifikacije.“ Nadškof je spomnil, da smo v tednu, ko molimo za edinost kristjanov in povabil, naj se priporočamo Božjemu služabniku za nove duhovne poklice, za župnije in župljane, ki so bili tako pri srcu škofu Vovku, ter tudi vse neverne in tiste, ki nasprotujejo Cerkvi ali veri.
Lik škofa Vovka je po maši orisal zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič, sledila je molitev za beatifikacijo Božjega služabnika Antona Vovka.
