Pregled domačih dogodkov od 6. do 13. januarja

Slovenija | 14.01.2017, 16:32

V Sloveniji je tako začetek kot konec minulega tedna zaznamovalo predvsem vreme, najprej polarni mraz, nato sneženje, ki je povzročilo nemalo težav. A ne samo na cestah. Med drugim so prvič v zgodovini naše države zdravniki zagnali zeleni alarm za množične nesreče, saj so zaradi padcev na poledenelih površinah mnogi poiskali pomoč pri njih. Bolnišnice so polne tudi zaradi gripe in viroz, ki so to zimo začele razsajati že nekoliko prej. Med dogodki iz področij politike in gospodarstva velja omeniti opozorilo Ljubljani, ki ga je zaradi predloga novele zakona o tujcih poslal Svet Evrope, in zelena luč kanadsko-avstrijskega avtomobilskega velikana Magna za naložbo pri nas. Prav tako sta odmevala slovo smučarke Tine Maze od belih strmin in odhod dirigenta Antona Nanuta. V zadnjem tednu dni smo obhajali še dva praznika - najprej prejšnji petek Gospodovo razglašenje, v nedeljo smo se spomnili Jezusovega krsta.

Cerkev med nami

Na praznik Gospodovega razglašenja, ki ga imenujemo tudi Sveti trije kralji, so bile v stolnih in ostalih cerkvah po državi slovesne svete maše. Ponekod so jih darovali naši škofje. V ljubljanski stolnici je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore opozoril, da nas Modri z Vzhoda, kot tudi pravimo Svetim trem kraljem, med drugim učijo, kako biti pozoren na znamenja. Kot je dodal, je treba klicem slediti vztrajno in potrpežljivo, včasih desetletja, v ponižnosti in skromnosti. Na poti k Bogu moramo biti, tako nadškof Zore, prav tako pripravljeni na slepo ulico. Vanjo so zašli tudi Sveti trije kralji, ko so prišli v Herodovo deželo. "Herod je hotel te iskalce resnice in iskalce Boga zlorabiti, da bi izpeljal svoje načrte in pokončal Njega, ki ga je doživljal kot konkurenta za svoj prestol in zato jih je tako zaupljivo in skrbno izprašal o vsem." Po besedah nadškofa Zoreta Herodov ne bo nikoli zmanjkalo. Srečujemo jih v obliki lažnega usmiljenja, lažne pravičnosti in ideologije. Ne smemo se jim pustiti pretentati. "Najprej morajo biti posebej pozorni tisti, ki pišejo in pripravljajo zakone. Ti so prvi sodelavci Herodov našega časa." Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan, je med sveto mašo v novomeški stolnici na praznik Gospodovega razglašenja podelil službo mašnega pomočnika bogoslovcema Benjaminu Jarkoviču in Blažu Franku iz Šentjerneja, ki lahko od takrat pri bogoslužju sodelujeta kot izredna delivca obhajila.

Nadškof Zore je službe bogoslovcem v podelil med sveto mašo v ljubljanski stolnici na praznik Jezusovega krsta. Obenem je med pripravnike za stalni diakonat sprejel dva kandidata. "Vedno imejte odprto srce za Božjo voljo. Brez Božje volje ne moremo prinašati odrešujočega evangeljskega sporočila ljudem, ki smo jim poslani," jim je položil na srce v pridigi.

V naši državi se je povečalo število vlomov v župnišča in cerkve ter različnih oblik verske nestrpnosti. Nujnost uspešnega odkrivanja takšnih kaznivih dejanj in dejavnega zavzemanja za mirno sožitje vseh so zato na posebnem srečanju poudarili nadškof Zore, škof Glavan in premier Miro Cerar. Pozornost so namenili tudi procesu sprave v Sloveniji in ocenili, da je dozdajšnji napredek viden in dobra spodbuda za naprej.

V minulem tednu smo se ozrli tudi nazaj. 13. januarja je namreč minilo četrt stoletja, odkar je Slovenijo priznal Sveti sedež. To je storil med prvimi. Slovenski veleposlanik v Vatikanu, Tomaž Kunstelj, je v pogovoru za naš radio ocenil, da so odnosi med državama dobri, prizadevajo si tudi za rešitev odprtih vprašanj. "Mislim, da po 25 letih lahko rečemo, da se je veliko tega, kar smo želeli in načrtovali, tudi uresničilo. So pa nekatere stvari, ki se jih vedno da tudi izboljšati ali nadgraditi." Med odprtimi vprašanji ostajajo vojaški ordinariat, katoliške šole ter davki na tiste nepremičnine cerkvenega premoženja, ki so namenjena bogoslužju in verskim dejavnostim.

Prejšnji konec tedna smo se poslovili od člana osamosvojitvene vlade Petra Venclja. Naš prvi minister za šolstvo, nekdanji državni sekretar za Slovence po svetu, malteški vitez in profesor fizike je, kot smo že poročali, prag večnosti prestopil prvi dan novega leta. Prvo januarsko soboto so ga z vojaškimi častmi pokopali v Kranju. Pogrebni obred je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. V pridigi je med drugim poudaril, da je pokojni živel iz evangelija in si prizadeval za dobro vseh ljudi. Bil je predan pedagoškemu delu in izjemno občutljiv za aktualna družbena vprašanja. Dan prej je mašo zadušnico v centru Kranja daroval župnik in dekan Vinko Podbevšek. "Zahvalili se bomo zanj. Zato, ker smo ga imeli radi, ker smo ga imeli v svoji sredi, za njegove talente, za vso ljubezen, ki jo je izdajal za svoj dom, za svojo župnijo, za mesto, za domovino."

Prejšnjo soboto smo se spomnili še enega velikega Slovenca. Ob 60. obletnici smrti arhitekta Jožeta Plečnika je nadškof Zore v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo v zahvalo Bogu za lepoto, ki jo je ustvarjal ta mojster, in za zgled življenja, s katerim je navdihoval tako sopotnike svojega časa kot tudi nas. "Naj ga Bog nagrajuje z gledanjem večne lepote, nam pa naj pomaga, da bomo znali sprejemati lepo in zavračati grdo, da bomo ob Plečnikovem zgledu tudi mi živeli Bogu dopadljivo življenje in ob svojem času dosegli odrešenje." V Plečnikovi hiši v Trnovem v Ljubljani je bil v soboto dan odprtih vrat, tam so v četrtek predstavili knjigo Simboli v Plečnikovi arhitekturi avtorja Andreja Hrauskyja, ki prinaša nove poglede na razumevanje mojstrove arhitekture in njene sporočilnosti. V nedeljo je bila sveta maša tudi v Plečnikovi cerkvi Srca Jezusovega v prestolnici, darovala sta jo Anton Štrukelj in poznavalec Plečnika Anton Berčan.

Politika in gospodarstvo

Če ob strani pustimo kaos v prometu in ostale težave, tudi zdravstvene, s katerimi smo se v Sloveniji v minulem tednu soočali zaradi polarnega mraza in prve resnejše pošiljke snega v tej zimi, lahko rečemo, da je v minulih dneh precej pozornosti terjalo področje zunanje politike. Zgodilo se je več srečanj predstavnikov slovenske oblasti s predstavniki različnih držav, tako na tujem kot doma. Predsednik republike Borut Pahor je obiskal Avstrijo ter tam s sogovorniki potrdil dobre dvostranske odnose in razpravljal o razmerah v Evropski uniji. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je v Bruslju boril za zaščito imena teran in zagrozil tudi s tožbo proti Evropski komisiji. Pri nas se je mudil vodja diplomacije Velike Britanije Boris Johnson, našim politikom je zatrdil, da želi London tudi po odhodu Otoka iz povezave krepiti vezi z Ljubljano. Naš zunanji minister Karl Erjavec je razburil južne sosede z izjavo, da bi lahko imeli turisti iz Nemčije in Avstrije, ki bodo na hrvaško obalo potovali čez Slovenijo, težave, če Zagreb ne bo sprejel odločitve arbitražnega sodišča. Predstavnike naše vlade je medtem presenetilo pismo generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjorna Jaglanda, ki ga skrbi predlog novele zakona o tujcih, saj po njegovem sproža vrsto vprašanj, povezanih z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Cerar je poudaril, da ga je njegova ministrska ekipa šele poslala v obravnavo v državni zbor, kjer postopek omogoča spremembe. Slovenija po Cerarjevih besedah ostaja članica Evropske unije, ki spoštuje demokracijo, pravno državo in človekove pravice. O predlogu omenjene novele bo parlament odločal že na januarski redni seji in to po nujnem postopku. Tako je odločil kolegij predsednika državnega zbora Milana Brgleza, čeprav je opozicija opozarjala, da s tem onemogoča razpravo o dokumentu. Nepovezani poslanec Andrej Čuš je medtem v parlamentarni postopek vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o omejevanju priseljevanja in zavrnitvi kvotnega sistema za razporejanje migrantov po članicah povezave.

Da bodo sprožili postopek za izvedbo posvetovalnega referenduma o procesu denacionalizacije, pa so napovedali v Zavezništvu socialno-liberalnih demokratov, ki ga vodi Alenka Bratušek. Prepričani so, da morajo naravna bogastva ostati v lasti države. Eden od denacionalizacijskih upravičencev je naša krajevna Cerkev. Na Slovenski škofovski konferenci so v odzivu poudarili, da gre za zlorabo procesa denacionalizacije za pridobivanje kratkoročnih političnih koristi. Kot so dodali, bi pobuda škodila tudi javnim financam. "Posvetovalni referendum v fazi zaključka denacionalizacije ne more imeti pravnih učinkov, bo pa zaradi stroškov izvedbe za več milijonov evrov prikrajšal državni proračun," je pojasnil tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference pater Tadej Strehovec. "Prav tako pobudo za razpis posvetovalnega referenduma razumemo kot sredstvo za širjenje neresničnih informacij glede oškodovanja bank v državni lasti ter posrednega spodbujanja nestrpnosti do Cerkve in katoličanov v Sloveniji." V stranki Bratuškove namreč hkrati vztrajajo, naj se Katoliška Cerkev v Sloveniji v zameno za škodo, ki so jo bankam povzročila podjetja v njeni lasti, odpove odškodninam zaradi predolgih denacionalizacijskih postopkov. "Glede odškodnin za prepočasno denacionalizacijo menimo, da so te zakonite in tudi moralno upravičene. Nenazadnje je Cerkev priznana družbenokoristna organizacija, saj uporablja svoja sredstva v dobrodelne in vzgojno-izobraževalne namene, za obnovo svoje sakralne kulturne dediščine in za izvajanje verske dejavnosti," je bil jasen pater Strehovec. Stališče Slovenske škofovske konference je predstavil tudi na seji parlamentarnega odbora za pravosodje, ki ni podprl predloga Zavezništva socialno-liberalnih demokratov, po katerem bi državni zbor vladi priporočil, naj prouči možnosti, da se pri poplačilu terjatev Katoliške Cerkev upošteva škoda, ki so jo bankam povzročila podjetja v njeni lasti. "Prepričani smo, da je v času pred naslednjimi državnozborskimi volitvami nepošteno in krivično graditi politične kampanje na stigmatizaciji Katoliške cerkve, problematiziranju denacionalizacije in medijski gonji zaradi odškodnin, ki so nastale zaradi premalo vestnega dela državnih ustanov in političnih pritiskov," je še poudaril pater Strehovec in sporočil, da v Slovenski škofovski konferenci zaradi širjenja dezinformacij pričakujejo javno opravičilo.

S sovražnim govorom so se na seji odbora državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide soočili predstavniki Gibanja za otroke in družine. Med razpravo o predlogu novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki so ga pripravili, jih je poslanec ZL Miha Kordiš med drugim poimenoval gibanje za zlorabo otrok in jih tudi drugače žalil ter javno blatil cerkveni pogled na družino. Članica Gibanja za otroke in družine Metka Zevnik je bila nad tem razočarana. "Nisem pričakovala, da bom v hramu slovenske demokracije doživela nase in na naše gibanje tak napad."

Človekove pravice in temeljne svoboščine v naši državi varujejo ustavni sodniki. Štirje zdajšnji bodo v kratkem končali mandat, Pahor mora poiskati njihove naslednike. Sklenil je že prvi krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti v državnem zboru. Večina se jih do imen - kandidatov je 22 - še ni opredelila. Konkretnejši so bili le v SDS, kjer predlagajo Klemna Jakliča, ki ga podpirajo tudi v N.Si, in Anžeta Erbežnika. V SDS po besedah vodje strankine poslanske skupine Jožeta Tanka računajo na to, da zdajšnja politična opcija ne bo vplivala na izbor. "Naloga predsednika, tudi z vidika razmer in dolžine mandatov, je, da se v tem postopku potrudi in pelje postopke tako, da ne bomo dobili na eni strani ekstremno zadovoljno eno politično opcijo, na drugi strani pa izjemno razočarano drugo politično vsebino."

Na ustavno sodišče se bodo obrnili v Civilni iniciativi Braslovče. Prepričani so, da je gradnja hitre ceste Šentrupert-Velenje, ki ji je vlada v minulem tednu prižgala zeleno luč, slaba rešitev tako iz regionalnega, prometnega in okoljskega kot tudi finančnega vidika. Ta trasa je bila po njihovih navedbah izbrana na podlagi študije, ki je dokazano temeljila na prirejenih in celo napačnih podatkih.

Podjetje Magna pa je potrdilo, da bo v Sloveniji zgradilo nov ličarski obrat. V njem bo po besedah glavnega izvršnega direktorja Dona Walkerja delo dobilo 400 ljudi, gradnja se bo začela v drugem letošnjem četrtletju.

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevek delodajalca, ki je od svojih javnih uslužbencev terjal vračilo preveč izplačanih plač, nepravilno obračunanih po prehodu v nov plačni sistem v letu 2008. V obrazložitvi odločitve piše, da je za zakonitost in skladnost pogodb o zaposlitvi prvenstveno odgovorna tožeča stranka, torej delodajalec. Na ministrstvu za javno upravo tega za zdaj še ne komentirajo.

V tednu, ki je pred nami, se obetajo demonstracije pred ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prekipelo je sindikatom, ki imajo svoje člane zaposlene na zahtevnih delovnih mestih, saj je ministrica Anja Kopač Mrak sprejela odločitev, po kateri se je prispevna stopnja za delodajalce v poklicnem pokojninskem zavarovanju znižala z 9,25 odstotka na osem odstotkov. To bi po besedah predsednika Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenka Lorberja ogrozilo poklicno upokojevanje v prihodnjih letih.

Konferenca svobodnih sindikatov je na izredni seji v ljubljanskem Cankarjevem domu v posebno deklaracijo strnila temeljna stališča do bele knjige o pokojninah. Svobodni sindikati so prepričani, da se mora država organizirati tako, da bo zagotavljala dostojne pokojnine in ne tako, da bo pokojninske pravice z reformo prilagajala zmožnostim proračuna. Podpirajo demografski sklad s trajnimi viri sredstev. Dodajajo, da je treba v pokojninskem sistemu ohraniti vse elemente solidarnosti, medtem ko je bela knjiga le še en vladni dokument za večanje pravic bogatih. Svobodni sindikati so deklaracijo odnesli na vlado, kjer jih njeni predstavniki niso sprejeli.

Kulturni in družbeni utrinki

Po dolgotrajni bolezni je v 85. letu umrl slovenski dirigent in Prešernov nagrajenec Anton Nanut. Veljal je za enega najbolj znanih, uspešnih in tudi na tujih koncertnih odrih stalno prisotnih slovenskih glasbenikov. Poklicna pot ga je vodila med mnoge orkestre.

Nanut je med drugim dirigiral orkestru Slovenske filharmonije. Tam težavam še ni videti konca. Minister za kulturo Tone Peršak je sporočil, da sta se z direktorjem Damjanom Damjanovičem dogovorila o zamenjavi na tem položaju s 1. julijem in da bo razpis zanj izšel v dveh tednih. Za možnost, da bi glasbeniki lahko sodelovali pri izbiri dirigenta, je Peršak napovedal spremembo ustanovitvenega akta. "To je džentlmenski dogovor," je dodal Peršak. A Damjanovič je zatrdil, da dogovora ni in da ne namerava odstopiti. Slovenski filharmoniki, ki zahtevajo tako odhod Damjanoviča kot dirigenta Uroša Lajovica, so podprli Peršakovo pobudu, a stavko nadaljujejo.

Ljubljanski Cankarjev dom gosti festival, posvečen enemu največjih romanopiscev vseh časov ter avtorju romana Vojna in mir Levu Nikolajeviču Tolstoju. Vrhunec bo velika koprodukcijska predstava Vojna in mir treh velikih slovenskih gledaliških ustanov, premiera bo prihodnjo soboto v Gallusovi dvorani. Do aprila, ko bo festival "Tolstoj, iskalec resnice" izzvenel, se bo zvrstilo še več dogodkov, ki bodo obiskovalcem pomagali pri iskanju smisla in nesmisla bivanja. Med drugim je na ogled postavljena dokumentarna razstava. "S fotografijami predstavlja njegovo življenje, njegovo bogato družino, njegove sodobnike, vidimo ga tudi na filmu," je povedala generalna direktorica ljubljanskega Cankarjevega doma Uršula Cetinski.

Odmevni športni rezultati

Najodmevnejši športni dogodek tedna, ki je za nami, je gotovo zadnji spust Tine Maze po beli strmini na tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju. Naša šampionka je bogato kariero sklenila tam, kjer jo je pred 18 leti tudi začela - na Zlati lisici v Mariboru. Prejšnjo soboto je veleslalomsko preizkušnjo začela s štartno številko 34, na polovici pohorske strmine je pozdravila vodjo svoje ekipe in dolgoletnega spremljevalca Andrea Massija, pred ciljno črto se je ustavila, odpela smuči in jo prešla peš. Ob tem je požela val navdušenja na polnem Snežnem stadionu. "To je velik dan, velika zgodba je za nami. Veliko ljudi me je prišlo pozdraviti, kar mi ogromno pomeni. Hvaležna sem za vse trenutke, ki sem jih doživela v smučanju, tako lepe kot tudi težje," je Mazejeva povedala po srečanju z navijači.

53. Zlato lisico je osvojila Američanka Mikaela Shiffrin. Sobotni veleslalom, ki ga je najhitreje presmučala Francozinja Tessa Worley, je sicer končala na četrtem mestu, a je bila nesporna zmagovalka slaloma dan pozneje. Na pohorski kombinaciji so za nov velik ekipni uspeh poskrbele naše smučarke. Ana Drev je bila na veleslalomu osma, Ilka Štuhec je s 14. mestom postavila svoj najboljši izid v svetovnem pokalu v tej disciplini, Tina Robnik je vpisala 19. mesto. Nedeljski slalom je od naših najhitreje presmučala Ana Bucik, ki je pristala na sedmem mestu, Štuhčeva je bila 10. in tako v tej sezoni osvojila točke že v vseh disciplinah.

Alpske smučarke so se sredi tedna iz štajerske prestolnice preselile v avstrijski Flachau, kjer je bila Bucikova na slalomu pod žarometi 11., Maruša Ferk je prismučala na 29. mesto. Tekmo je dobila Švedinja Frida Hansdotter.

V Švici so medtem nekaj točk nabrali tudi naši alpski smučarji. Na veleslalomu v Adelbodnu, ki je pripadel Francozu Alexisu Pinturaultu, je bil Žan Kranjec 15., na slalomu, kjer je slavil Norvežan Henrik Kristoffersen, je Štefan Hadalin z 20. mestom prišel do svoje najboljše uvrstitve v svetovnem pokalu. 29. je bil nato na alpski kombinaciji v Wengnu. Tam je za najboljši slovenski izid poskrbel Martin Čater, ki je bil deveti, Klemen Kosi je dosegel 15. čas.

Navdušenci nad smučarskimi skoki so se prejšnjo nedeljo veselili z Emo Klinec, ki je na tekmi za svetovni pokal v avstrijskem Oberstdorfu poskrbela za prve stopničke naše ženske reprezentance v tem športu v tej sezoni. Zasedla je drugo mesto, kar je tudi izenačenje njene najboljše uvrstitve v karieri. Zaostala je le za praktično nepremagljivo Japonko Saro Takanashi, ki je na istem prizorišču slavila že dan prej. Klinčeva je bila v soboto sedma, tik za njo je pristala še ena Slovenka Maja Vtič.

Peter Prevc, ki mu v tej sezoni ne gre vse po načrtih, se je po novoletni skakalni turneji v dogovoru z glavnim trenerjem slovenske skakalne reprezentance Goranom Janusom odločil za kratek premor. Ta konec tedna ga tako ni na tekmah svetovnega pokala v Wisli na Poljskem. Pravi, da se mora malo resetirati in kakšno stvar vpeljati na novo.

Da bo sklenil športno pot, je medtem napovedal nekdanji svetovni prvak v deskanju na snegu Rok Flander. Po 16 letih tekmovanj se bo poslovil konec januarja na paralelnem veleslalomu na Rogli.

V Franciji naša moška rokometna reprezentanca nastopa na svetovnem prvenstvu. Po dveh pripravljalnih tekmah z gostitelji, ki ju je izgubila, je uvodno preizkušnjo proti Angoli dobila z 42:25. A pomembnejši obračuni šele prihajajo.