Papež Občestveni ekonomiji: Treba je spremeniti pravila igre ekonomsko socialnega sistema

04.02.2017, 13:57 Marjana Debevec

Papež Frančišek je dopoldne sprejel 1100 podjetnikov iz 51 držav, povezanih v pobudo Občestvena ekonomija. Slednja se je po navdihu ustanoviteljice Gibanja fokolarov Chiare Lubich rodila leta 1991 v Braziliji. V 25 letih je uspela povezati na tisoče podjetnikov po vsem svetu, ki so se odločili dobiček porazdeliti med zaposlene v svojih podjetjih, pomagati ljudem v stiski in na konkreten način podpirati skupno dobro.

Po besedah mednarodnega koordinatorja Občestvene ekonomije Luigina Brunija gre pri tem za drugačen pogled na ekonomijo, kar pa ne pomeni neke nove neprofitne oblike ekonomije, ampak kaže na pravo poklicanost ekonomije, ki je v podelitvi. Ko je ekonomija bogatitev nekoga naproti drugim, postane zanikanje same sebe, je prepričan Bruni. „Gre za velik izziv, saj se dotika samega bistva uresničevanja ekonomije. Če je ekonomija sodelovanje, vzajemna korist, skupna rast, potem mora na nek način biti tudi delitev bogastva z drugimi. To je zelo velik izziv, četudi smo majhni,“ je še dejal.

Podjetnika, ki se odloči živeti in delovati v skladu z modelom Občestvene ekonomije občestva, k temu spodbudi predvsem notranji klic, je povedal Bruni. Tako po njegovih besedah ekonomija lahko postane poseben kraj etike in morale.

Papež je zbrane predstavnike Občestvene ekonomije povabil, naj sprejmejo povabilo Chiare Lubich in povežejo ekonomijo z občestvom, skupnostjo. Žal po njegovih besedah današnja kultura za idol postavlja denar.

»Ko kapitalizem težnjo po dobičku postavi za svoj edini cilj, lahko postane struktura idolov, neka oblika kulta«, je dejal papež. Po njegovih besedah gre vrsto bogočastja, ki uničuje na milijone ljudi po vsem svetu in predstavlja nadomestek za večno življenje.

Proti tej kulturi se vi borite, je zatrdil Frančišek in poudaril, kako pomembna je etična in duhovna odločitev članov Občestvene ekonomije, da bodo dobiček dali v skupnost. To je namreč najboljši način, da iz denarja ne bi naredili idol, ampak bi ga podelili z ubogimi.

Sveti oče je obenem obsodil izogibanje davkom, saj tako ne le izvršimo nezakonita dejanja, ampak zavračamo tudi temeljni zakon življenja, ki je medsebojna pomoč.

Huda oblika revščine v civilizaciji, ki ne vidi več svojih ubogih, je v tem, da jih najprej zavrže in potem skrije. »Letala onesnažujejo ozračje, potem pa z majhnim deležem od prodanih vstopnic zasadijo drevesa, da bi povrnili škodo, ki so jo povzročili stvarstvu. Igralnice financirajo terapije za patološke igralce na srečo, ki jih same ustvarjajo. Na dan, ko bodo tovarne orožja financirale bolnišnice za otroke, ki so jih ranile njihove bombe, bo sistem dosegel svoj vrh. To je hinavščina!«, je zatrdil sveti oče.

Proti vsemu temu se po njegovih besedah bori občestvena ekonomija, ki v središče postavlja človeka. Zato je treba ciljati na spremembo pravil igre ekonomsko socialnega sistema. Ni namreč dovolj ravnati le kot dobri Samarijani, je zatrdil Frančišek. Opogumil jih je naj gredo naprej, tudi če jih ni veliko. Dovolj je, da so sol in kvas v družbi. Podarite Občestveno ekonomijo vsem, je zatrdil. Vendar pa podarjen denar ne bo pomagal, če ga ne spremlja podarjena oseba. »Kapitalizem pozna filantropijo, ne pa občestva. Lahko je podariti dobiček, brez da bi objeli in se dotaknili ljudi, ki prejmejo naše drobtinice. Po drugi strani pa lahko pet hlebov in dve ribi nahranijo množice, če predstavljajo podelitev vsega našega življenja. Po evangeljski logiki ni dovolj, če ne darujemo vsega«, je zbranim predstavnikom Občestvene ekonomije še dejal papež Frančišek.